Moody's je kot glavni gonili za znižanje ocene navedel naraščajočo negotovost glede sposobnosti države, da uresniči svoje srednjeročne cilje konsolidacije javnih financ, in znižanje javnega dolga v luči pričakovane šibke gospodarske rasti.
Poleg tega v bonitetni hiši navajajo tudi povečana tveganja za javnofinančno stabilnost zaradi visokega javnega dolga, velike odvisnosti od tujih posojilodajalcev in velikih potreb po refinanciranju dolga. Še posebej očitna so ta tveganja v trenutnih zaostrenih razmerah na finančnih trgih.
Madžarski javni dolg je trenutno pri 81 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP). V Budimpešti so se sicer zavezali, da bodo dolg do leta 2018 znižali na 50 odstotkov BDP, a v bonitetni agenciji ne vidijo jasne strategije za doseganje tega cilja.
Valutna tveganja
Poleg tega na vzdržnost javnega dolga vpliva tudi dejstvo, da sta dve tretjini v rokah tujih upnikov, dve tretjini te vsote pa je v tujih valutah, kar povečuje valutna tveganja. Poleg tega Madžarsko bremeni tudi visoka skupna zunanja zadolženost, ki naj bi letos dosegla 131 odstotkov BDP.
Zaradi pričakovane šibke rasti in visokih stroškov refinanciranja dolga v Moody's vidijo obenem precejšnjo verjetnost, da državi ne bo uspelo uresničiti ciljev znižanja javnofinančnega primanjkljaja. Ta naj bi prihodnje leto znašal 2,5 odstotka, v letu 2013 pa 2,2 odstotka BDP, s čimer bi bil precej pod maastrichtskimi konvergenčnimi kriteriji.
V Budimpešti ogorčeni
V Budimpešti so se na znižanje ocene že odzvali. Odločitev bonitetne hiše so označili za špekulativni napad. "Glede na to, da Moody's za odločitev nima realne podlage, jo madžarska vlada tolmači kot del finančnega napada na državo," je v sporočilu za javnost zapisalo madžarsko ministrstvo za gospodarstvo.
Pri tem pravijo, da je prišlo v zadnjem letu in pol kljub nenaklonjenemu zunanjemu okolju do občutnega izboljšanja v večini sektorjev madžarskega gospodarstva.
