Pokojninska reforma. Samo pri davkih na nepremičnine in kapitalske dobičke minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari vidi manevrski prostor za večji priliv v državo blagajno, je povedal včeraj. Ob tem je predstavil tudi razloge, zakaj so po njegovem mnenju predlogi nasprotnikov pokojninske reforme slabi.
Produktivnost ni rešitev
Po izračunih bi tako vpeljava dohodninskega sistema iz leta 2006, povišanje plačila socialnih prispevkov delodajalcem in povišanje DDV, kot to predlaga fiskalni svet, poslabšali druge ekonomske kazalce, med drugim znižali bruto družbeni proizvod, zmanjšali zasebno porabo in negativno vplivali na zunanjo trgovino ter brezposelnost.
Prav tako se ne strinja z argumentom, da bo povečana produktivnost v prihodnosti rešila problem luknje v pokojninski blagajni. "Mi imamo bolj ali manj zagotovljeno podlago za delovno silo. Vedno nas bo okoli dva milijona, tistih, ki prispevajo v sistem bo mogoče malo več, če bo pokojninska reforma uspela, če bi mladi z malim delom pričeli prej delati, bi bilo prav tako več tistih, ki bi prispevali, iluzorno pa je pričakovati, da ne bo potrebna spet nova pokojninska reforma," je povedal Gaspari. Minister za razvoj pa nasprotuje tudi predlogu SDS o uvedbi individualnih računov, ki po njegovo ni solidaren.
Tribuna o "izgubljeni bitki"
Za reformo. Na zadnji javni tribuni SD pred nedeljskim referendumom o pokojninski reformi je prevladal vtis, da se v največji vladni stranki zavedajo velike verjetnosti neuspeha na nedeljskem referendumu. "Današnji čas je idealen za ljudi, ki rečejo, da je vse narobe, in ugoden za vse demagoge. Meni je hudo, ker bomo vsi nastradali, nihče pa ne bo rekel, da so sindikati krivi,“ je dejala Mateja Kožuh Novak iz Zveze društev upokojencev Slovenije. "So samo proti, nimajo pa rešitev," je o nasprotnikih reforme povedal predsednik vlade Borut Pahor. "Moralni prav je na naši strani, morda bomo izgubili bitko, ampak na koncu bomo uspeli," še meni premier. Po mnenju ekonomista Tineta Stanovnika praktično vsi akademiki na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani podpirajo pokojninsko reformo. Po njegovo bi namreč star zakon in intervencijski ukrepi le še pospešili padanje, novi zakon pa bi bil izjemno močna ovira drsenju pokojnin, zato vendarle računa na zdravo pamet ljudi.
Proti reformi. “Pokojninski zakon je tehnično in vsebinsko neusklajen," je na javni tribuni ljubljanske regijske koordinacije SDS na temo nedeljskih referendumov povedal Andrej Šircelj, predsednik odbora za finance v SDS. Poudarja vprašljivost verodostojnosti besedila, saj pri njegovem nastajanju “ni bilo kompromisa s socialnimi partnerji". Šircelj je vladno govorjenje o finančnem kolapsu, če pokojninski zakon ne bo sprejet, označil za laž. “Finančni sistem se ne bo zrušil zaradi tega, ampak zaradi zgrešene vladne finančne politike, ki je v dveh letih Slovenijo zadolžila za sedem milijard evrov," zatrjuje. Poslanec SDS Branko Grims pa opozarja, da bo zaradi padca referendumov koalicija dežurnega krivca iskala v Pahorju. “Daleč najboljši človek, ki ga tranzicijska levica lahko postavi na mesto predsednika vlade, je Borut Pahor," trdi Grims, ki verjame, da bo morebiten Pahorjev odstop le del igre. "Mi si želimo predčasnih volitev, a vanje ne verjamemo."
