Zima 2018/19 je bila po predhodnih, delnih in še ne povsem preverjenih podatkih nadpovprečno topla, suha in nadpovprečno osončena. Glede na povprečje obdobja 1981-2010 sezonski odklon temperature na državni ravni znaša 1,3 stopinje Celzija, kar pomeni, da gre za približno štirinajsto najtoplejšo zimo od let 1961, so zapisali na Arso.
Na ravni države je letos padlo okoli 68 odstotkov dolgoletnega povprečja padavin. Pri tem pa poudarjajo, da je količina padavin glede na regije, zelo nihala. Medtem ko je najbolj sušno na vzhodu države, je bilo v severozahodnem delu nadpovprečno veliko padavin, kar je posledica obilnih padavin v prvih treh dneh februarja. Skladno s temperaturnim in padavinskim odklonom sta bila količina snežnih padavin in trajanje snežne odeje močno pod dolgoletnim povprečjem.
Zima je bila na državni ravni med približno deset najmanj namočenimi od leta 1961. Po letni statistiki temperature in padavin je bila zima 2018/19 podobna zimam 2007/2008, 1973/74 in 1989/90, vendar je bil lahko vremenski potek precej različen.
December je bil toplejši od povprečja, januar je bil povprečno topel, medtem ko je bil februar zelo topel. Odklon februarske temperature od dolgoletnega povprečja je na državni ravni znašal okrog 3,1 °C, kar ga uvršča med osem do deset najtoplejših od leta 1961. Zadnji dan februarja je bil marsikje dosežen februarski temperaturni rekord. Kar 24,1 stopinje Celzija so namerili v Gačniku v Slovenskih goricah, 23,5 stopinje v Mariboru in Metliki ter 23,4 stopinje v Volčah.
Najtoplejši v obdobju 1960-2010 je bil februar 1966, z odklonom okrog 5,2 °C od dolgoletnega povprečja.
Od leta 2001 je bilo po podatkih agencije 10 zim s pozitivnim odklonom temperature od dolgoletnega povprečja in 9 z negativnim, vendar je bil negativni odklon večinoma manjši od pozitivnega. V zadnjih letih pa so prevladovale zime z nadpovprečno količino padavin.
