Da bo iztekajoče se leto zelo pestro, so v začetku leta poskrbeli že sindikati in študentje, ki so zbrali potrebnih 40 tisoč podpisov za razpis referendumov o pokojninski reformi in zakona o malem delu.
Najprej so volivci 10. aprila na referendumu zavrnili zakon o malem delu, ki je bil del tako imenovanega paketa reform, s katerimi bi Slovenija tujino prepričala, da je sposobna sprejeti potrebne reforme za izhod iz gospodarske krize.
Začelo se je z Erjavcem
Zaradi odločnega ne s strani volivcev je začela razpadati vladna koalicija. Najprej je odstopila ministrica Duša Trobec Bučan, nato pa je predsednik DeSUS-a Karl Erjavec napovedal izstop stranke iz koalicije.
Zapletati se je začelo tudi med ostalimi koalicijskimi partnerji. Predsednik Zaresa Gregor Golobič je tako predlagal, da bi predsedniki preostalih treh koalicijskih strank odstopili z mesta položaja in se preselili med poslance. Vlada bi tako po mnenju Golobiča lažje dobila referendum o pokojninski reformi.
Že takrat je bilo jasno, da bodo rezultati tako imenovanega superreferenduma ključni za obstoj vlade. Ker je Golobičev predlog pri Pahorju in Kresalovi naletel na gluha ušesa, je za dan pred referendumom napovedal odstop z mesta ministra za visoko šolstvo.
V opoziciji so si medtem želeli, da bi vlada odstopila in da bi se volivci čim prej odpravili na predčasne volitve.
Vrhunec vladne krize
Vladna kriza je vrhunec doživela 5. junija, ko so volivci s prepričljivo večino zavrnili tri zakone: pokojninsko reformo, zakon o arhivskih gradivih in zakon o delu na črno.
S strani LDS in Zaresa so deževali različni predlogi za rešitev vladne krize, med drugim tudi ta, da bi z mesta premierja odstopil Borut Pahor in bi se opravila temeljita rekonstrukcija vlade. A nobeden izmed njih ni padel na plodna tla. Opozicija je medtem opozarjala, da so edina rešitev predčasne volitve.
Od vlade se je konec junija tako z odstopi Zaresovih ministric Darje Radić, Irme Pavlinič Krebs in Majde Širce dokončno poslovila stranka Zares. Pahorju tako ni preostalo drugega, kot da do predčasnih volitvah v vladi vztraja le še z LDS.
Odstopom v vladi je sledil tudi predsednik državnega zbora Pavle Gantar, ki je z mesta predsednika odstopil v začetku septembra.
Odstopila tudi Kresalova
Kot da težav še ni bilo dovolj, je zaradi stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada 10. avgusta z mesta ministrice za notranje zadeve odstopila Katarina Kresal.
Za odstop se je odločila le nekaj ur zatem, ko je protikorupcijska komisija razkrila, da ravnanja uradnih oseb na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) pri najemu stavbe za NPU ustrezajo definiciji korupcije.
Po njenem odstopu je bilo delo vlade še bolj okrnjeno. Pod vprašajem je bilo celo, ali je sploh še sklepčna.
Padec vlade 20. septembra
Dokončen padec vlade se je zgodil 20. septembra, ko državni zbor ni podprl interventnega zakona in ko vlada Boruta Pahorja ni prestala glasovanja o zaupnici, ki jo je Pahor vezal na imenovanje novih ministrov.
S tem so bile prvim predčasnim parlamentarnim volitvam v zgodovini države odprta vsa vrata. 28. septembra je slovenski predsednik Danilo Türk odločil, da bo 21. oktobra razpustil parlament, za 4. december pa je razpisal predčasne volitve.
V tekmo za premierja Janković in Virant
Tekma za poslanske stolčke v novem sklicu državnega zbora se je tako lahko začela. V slovenski politični prostor sta nekaj tednov pred volitvami vstopila Zoran Janković s stranko Pozitivna Slovenija in Gregor Virant z Listo Gregorja Viranta.
Če je sprva še kazalo, da bi lahko Virant na volitvah premagal SDS, je bilo po tako imenovani aferi Nadomestilo vse bolj jasno, da se bo moral Virant celo boriti za četrto mesto.
Javnomnenjske raziskave medtem niso kazale možnosti zmage Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića, saj je bila večni favorit SDS Janeza Janše. Jankovićeva zmaga je bila zato še posebej veliko presenečenje.
A kljub temu mu zmaga še ni prinesla uradne možnosti za sestavo vlade, saj si je Virant zamislil oblikovanje vlade narodne enotnosti. Ali bo do nje prišlo, pa bo znano šele v začetku prihodnjega leta.
