Lenarčič: Težje od pričakovanj

Kot je povedal, je polet spremljalo več težav, kot je pričakoval, zato je tudi trajal dlje, da pa je pomembno, da sta z letalom varno in v enem kosu prispela domov.

Matevža Lenarčiča je na ljubljanskem letališču danes pričakala ekipa projekta GreenLight WorldFlight - North Pole in sponzorji. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je ob tem dejal, da je "Matevž dokazal, da je s Pipistrelovim Virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje".

Pogoste težave z vremenom

Lenarčičev polet, ki je potekal v več etapah, je v največji meri krojilo vreme. Večkrat je bil primoran čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval poti.

Boscarol je pojasnil, da je Lenarčič v tako ekstremnih razmerah letel tudi zato, da Pipistrel ugotovi, kaj je v takšnih pogojih lahko z letalom narobe. Gre za pogoje, ki jih pač doma ne morejo preizkusiti. Pojasnil je, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. V prihodnje bodo zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oz. z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo.

Ko pa so primerno tesnilo Lenarčiču priskrbeli, je namreč ta čez Atlantik letel z "neverjetno hitrostjo", je poudaril Boscarol. Povprečna hitrost je bila tako nekaj čez 300 kilometrov na uro, povprečna poraba pa nekaj več kot šest litrov goriva na 100 kilometrov. "To je znanstvena fantastika, ki ji naši konkurenti verjetno niti ne bodo hoteli verjeti," je povedal.

Bolj toplo, kot si je mislil

Tako se je Lenarčič na ljubljansko letališče, kjer je 22. aprila svojo odpravo tudi začel, vrnil po dobrem mesecu dni. Letel je iz Ljubljane do Tromsa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od koder je danes zjutraj poletel proti domu.

Lenarčič je o izsledkih poleta med drugim povedal, da je Severni tečaj bolj topel, kot si je predstavljal. Pod Severnim tečajem je tako bistveno hladneje kot na njem in tudi led se na tečaju hitreje topi, kar kaže na to, da se na Arktiki dejansko "nekaj dogaja". Arktika je namreč pokazatelj podnebnih sprememb, ki se tam bistveno bolj poznajo kot drugje.

Sicer pa je kot največjo težavo letenja v takšnem mrazu izpostavil letenje v oblakih, in sicer zaradi nabiranja ledu na krilih. To je bil tudi ključen vzrok, da so čakali na primerno vreme, zaradi česar se je projekt tudi nekoliko zavlekel. Zahtevnost letenja v mrazu in snegu je izpostavil tudi Domen Grauf, ki je bil ves čas poleta v navezi z Lenarčičem. Ta se je sicer ob tej priložnosti zahvalil vsem podpornikom in sponzorjem.