Lektorira že vsak, ki ima čas

Lektorska licenca ta mesec še ne bo zaživela, kot so načrtovali v Lektorskem društvu Slovenije. "Preprosto zaradi pomanjkanja časa in velikega organizacijskega dela," pravita Kristina Mlakar Pučnik in Nataša Purkat iz društva. Bodo pa maja izvedli poskusni preizkus. In če se bo izkazal za uspešnega, lahko prvega lektorja z licenco pričakujemo še letos.

Na trgu lektorji in "lektorji"

Z licenco bi se, kot upajo v društvu, končno uredil položaj lektorjev, ki jih je ogromno, med njimi pa tudi nemalo slabih, ki s poceni "lektoriranjem" znižujejo ceno. "Tako bi lahko trg relevantneje presojal, katere lekture so dobre," dodajata sogovornici.

S tem se strinja tudi Erika Kržišnik, vodja katedre za slovenski jezik in stilistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL). "Prav je, da lektorji poskrbijo za vrednotenje svojega dela. Zdaj lektorira že vsak, ki ima pet minut časa," je kritična. O tem, zakaj so slabi lektorji tudi nekateri diplomirani slovenisti, pa pravi: "Nekateri študenti ob dobrih ocenah pri siceršnjih izpitih ne morejo in ne morejo pozitivno opraviti testa iz lektoriranja. Verjetno je tudi za lektorja poleg jezikoslovnega znanja treba imeti nekaj talenta in tudi razgledanost prav pride."

Na diplomski dovolj ime

Glede zahtev po slovnično ustreznih diplomskih in magistrskih nalogah smo vprašali tudi fakultete. "Študenti morajo le navesti ime in priimek lektorja," podobno kot drugod pravijo na Fakulteti za upravo UL, potrdila o usposobljenosti ali izobrazbi lektorja pa ne zahtevajo. Delo mora biti vseeno jezikovno korektno, zato je avtorjeva odgovornost, da to zagotovi, to pa preverijo člani komisije za zagovor. Vendar ti, kot opozarjajo v lektorskem društvu, za to niso usposobljeni, zato tudi ni nujno, da je delo slovnično res brezhibno.