Ukrepi. Ugovor dolžnika v prihodnje v večini primerov ne bo več zadržal izvršbe. Poleg tega bo izvršba mogoča pred pravnomočnostjo sklepa. Tak predlog popravkov zakona o izvršbah je včeraj vlada po nujnem postopku poslala v državni zbor. Minister Aleš Zalar računa, da bodo popravki ublažili plačilno nedisciplino in da bodo upniki denar dobili vsaj takrat, ko dolžniki še imajo kaj premoženja.
Statistike. Konec januarja je bilo na sodiščih 220 tisoč nerešenih izvršilnih zadev. Podatki kažejo, da se je število predlogov za izterjavo na podlagi verodostojne listine med letoma 2008 in 2009 povečalo za 60 odstotkov, in sicer s 131.167 na 208 tisoč. Število ugovorov se je zmanjšalo za 11 odstotkov.
Po veljavni zakonodaji se je lahko neplačnik na izvršbo pritožil, in tudi če je v njej navedel očitne neresnice, izvršbe ni bilo, primer pa je romal na sodišče, kjer so se lahko pravde vlekle tudi leta.
Zalar je pojasnil, da bo zakon upniku bistveno olajšal pridobivanje podatkov o premoženju dolžnika in ga pocenil. Ob sklepu izvršbe na menico bo moralo sodišče v petih dneh naložiti poplačilo, banke pa bodo morale blokirati račune.
Hitreje skozi sodišča
Okrajna sodišča bodo morala v treh mesecih razpisati glavno obravnavo, če se bo kdo pritožil na izvršbo, senat treh sodnikov pa bo o njih odločal le v najtežjih primerih, sicer pa posamezen sodnik. Odvetniki, notarji in državni pravobranilci bodo morali s sodiščem pri izvršbah poslovati izključno elektronsko. Zalar je dejal, da so kot varovalke pred zlorabami vgrajene višje kazni: za fizično osebo do deset tisoč, za pravne osebe pa do sto tisoč evrov.
