Lastniki že, a brez denarja

Tretjina vseh gospodinjstev v Sloveniji je v stanovanju, ki mu pušča streha, ima vlažne stene, temelje ali tla ter trhle okenske okvirje ali trhla tla, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor (MzIP) ter dodajajo: “Po tej statistiki Slovenija zaseda nečastno prvo mesto v Evropski uniji (EU).” Da je slovenski stavbni fond v povprečju star in relativno slabo vzdrževan, meni tudi Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL).

Vzrok tudi privatizacija

Zakaj je temu tako? “Vzrok je tudi v pretirani privatizaciji – v Sloveniji imamo zelo visok odstotek zasebnih stanovanj –, na osnovi katere imamo tudi revne lastnike, njihovi dohodki pa ne omogočajo izvajanja lastniške funkcije,” ocenjuje.

Odgovore na to so že pred leti iskali v stanovanjski anketi, pravi Srna Mandič s fakultete za družbene vede, ki je vodila raziskavo. Ugotovili so, da je skoraj polovica gospodinjstev lastniška stanovanja dobila s tako imenovanim Jazbinškovim zakonom in da je Slovenija z devetimi odstotki najemnih stanovanj med evropskimi državami z najnižjim odstotkom najemnih stanovanj ter med tranzicijskimi državami z najradikalnejšo privatizacijo in denacionalizacijo stanovanj.

Prav zato ker je ta lastniška vloga tako poudarjena, je veliko težav pri vzdrževanju in prenovah večstanovanjskih objektov, meni Heglerjeva. Za investicijsko vzdrževanje skupnih delov (strehe, fasade ...) je namreč treba pridobiti 75-odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov, ko je za prenovo potrebno gradbeno dovoljenje, pa kar stoodstotno soglasje. “Tega je zelo težko doseči tudi zaradi nedokončanih dednih postopkov, ker lastniki živijo v tujini in podobno,” pojasnjuje. Tudi v stanovanjski anketi so ugotovili, da je glavna ovira pri prenovah pomanjkanje denarja, druga pa nezmožnost dogovora med lastniki.

Problem težko odpraviti

Problem, da toliko Slovencev živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, je težko odpraviti, še meni Heglerjeva: “Vsekakor bi bilo treba povečati najemni stanovanjski fond, stoodstotno soglasje nadomestiti z manjšim odstotkom, omogočati več subvencij in ugodnejša posojila.” Potrebe po izboljšanju stanovanjskih razmer so velike, toda kdaj bo to vprašanje postalo prednostna naloga politike, je stvar politične volje, ugotavlja Mandičeva.

V ustavi je zapisano, da je država odgovorna za ustvarjanje možnosti, da državljani pridobijo primerno stanovanje. “Za uresničevanje tega bi bila potrebna državna sredstva, ne le občinska, in še to po načelu, kolikor kakšna občina zmore oziroma se ji zdi primerno. Marsikje je to ničla,” dodaja Heglerjeva.

Na MzIP odgovarjajo, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS) maja objavil javni poziv za odkup nezasedenih stanovanj na trgu prav zato, da jih aktivira in državljanom pomaga rešiti stanovanjsko vprašanje.