Pozitivni trend se nadaljuje, sta na tiskovni konferenci povedala vladni govorec Jelko Kacin in vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje, dr. Bojana Beović. Dejstvo je še posebej vzpodbudno, saj je bila situacija, ki smo jo konec februarja in v začetku marca spremljali v Lombardiji in za katero smo se bali, da bi se zgodila tudi nam, zelo resna. "Moram reči, da smo izjemno srečni, da se situacija pri nas ni ponovila," je dejala Beovićeva. Ker vse kaže na upad števila okuženih, se lahko postopoma začne odpirati javno življenje.
Preračuni glede na stanje v Lombardiji so kazali, da bi morali pri nas po približno 5 tednih epidemije v primeru enakega poteka imeti na intenzivnih oddelkih več kot 150 ljudi, hospitaliziranih pa več kot 1250 ljudi. "Številke po šestih tednih so bistveno nižje. Vsem bi se res, res zahvalila, da smo se držali ukrepov, da se virus ni pretirano prenašal in da se nam ni zgodila tragedija. Mislim, da smo kot narod lahko ponosni nase," je dejala Beovićeva.
V začetku je epidemija pri nas eksponencialno naraščala. Sledil je zamik zaradi reorganiziranja testiranja, po sprejemu rigoroznih ukrepov se je širjenje epidemije umirilo. Kasneje se je krivulja obrnila navzdol, kar pomeni, da se zdaj soočamo s postopno normalizacijo, z neko novo normalnostjo, je pojasnila Beovićeva.
Velik del epidemije poteka v domovih za starejše. Starostniki so zelo dovzetni za bolezni, zato se bolezen med njimi hitro širi. Tudi krivulja s podatki za domove za starejše je podobna krivulji za preostalo populacijo in v zadnjem času v celoti kaže znake umirjanja.
Postopno odpiranje javnega življenja
"Mislim, da lahko rečemo, da je epidemija pod nadzorom glede na rezultate različnih modelov. Žal pa tukaj ne gre za epidemijo, ki se zaključi in izzveni. Pri SARSU je bilo to možno zaradi manjšega števila okuženih ljudi. V tem primeru ne gre za tako situacijo. Prešli smo v fazo, ki smo jo nekaj časa imenovali izhod, gre pa za prehod iz velikega epidemičnega vala v neko stanje, kjer bo epidemija še tlela, kjer bodo posamezni izbruhi. Vse te majhne požare bo treba zamejiti tam, kjer so, tako, kot se je to delalo na začetku, dokler obseg ni bil prevelik," je poudarila dr. Beović. V primeru teh majhnih žarišč, ki bi se lahko v prihodnje pojavljala, je povedala, da bo treba tako kot ob začetku epidemije ugotoviti vse stike, odrediti karanteno za stike, da ne pridemo nazaj na eksponentno širjenje okužbe.
Z različnimi modeli je bilo izračunana tudi ocena dejanskega števila okuženih pri nas. Ocene na podlagi različnih modelov prihajajo do podobnih rezultatov. V Sloveniji je tako po teh ocenah okoli 10 tisoč okuženih ljudi. "Na to številko moramo računati, ko razmišljamo o odpiranju. Tak je ocenjen obseg problema v Sloveniji, več pa bomo vedeli po opravljeni nacionalni mikrobiološki raziskavi," je dodala. Vzorec za raziskavo bo pripravila FDV, vključeni bodo strokovnjaki s področja informatike, službe, ki bodo testiranje opravile na terenu. "Precej služb mora biti, da se da izvesti raziskavo v kratkem času. To je pomembno, ker bo osnova za odločanje v prihodnje."
Velik zalogaj so zdravstvene storitve
Pomembno je, da se ob odpiranju vse dejavnosti izvajajo na načine, da se čim bolj zmanjša možnost prenosa okužbe, kar zajema uporabo mask v zaprtih prostorih, uporabo razkužil in umivanje rok. Ob tem je Beovićeva opozorila, da bo treba spremeniti dosedanje razmišljanje, ko ljudje zaradi prehladov niso ostajali doma.
Velik zalogaj bo odpiranje dejavnosti v zdravstvu zaradi narave dela. "Velik problem so zdravstvene storitve, kjer smo v zaostanku. Moramo narediti tako, da ne bomo imeli večje škode kot koristi," je opozorila. V zdravstvu bo treba narediti korake naprej, saj tudi prostorske razmere ponekod niso take, da bi brez večjega napora omogočile izvajanje zdravstvene dejavnosti na varen način.
Med zdravstvenimi storitvami, kjer bo to še posebej pomembno so zobozdravstvene storitve. Med večino posegov se namreč generirajo aerosoli, zato morajo zobozdravniki uporabljati opremo, ki jih brani tudi pred širjenjem le-teh.
A so že Janšisti dovolj nakradli?...denar je že nakazan na neizsledljivih računih! Virus je moral biti za komuflažo, da so imeli novinarčki kaj pisati, ovce pa za brati!
virusi niso preveč navdušeni nad visokimi temperaturami in, prav tako ne marajo alkohola, iz česar je razkužilo ... ki gre na roke , al pa v grlo ... sonce in gibanje na soncu pospešuje tvorbo d vitamina, ki je eden… ...prikaži več glavnih v odpornosti ... sds pa lepi plakat "ostani doma" ... v zaprt prostor, visoka koncentracija pozitivnih ionov, brez svetlobe in še kaj ... človek še škripnit ne sme, budale, le kdaj boste uporabil te vaše električne pištole alias paralizatorje
Uspeh? Delno da, kar precej pa tudi ne. Če ne bi bilo obolelih v domovih upokojencev, skoraj ne bi imeli kaj zapisati v statistiko. Tako pa je izkazana nesposobnost sistema v resnici spoprijeti se z epidemijo celo samo v posameznme… ...prikaži več domu, kaj šele potem na nacionalni ravni. Tu se morajo še veliko na učiti in ustrezno spremeniti pristop, da ne bo drugi val katastrofa.