"Lagali so nama in zavlačevali"

Nedavno smo poročali o diskriminatornosti pri oddajanju stanovanja, ko najemodajalci zahtevajo denimo, da se v stanovanje lahko vselijo samo ženske ali samo samo slovensko govoreči, samo zaposleni, poleg tega jih zanima tudi vera, politična usmerjenost in način prehranjevanja. 

V Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD) je kot družbeno področje, na katerem je zagotovljeno varstvo pred diskriminacijo, navedeno tudi področje dostopa do stanovanja. Pri oddajanju stanovanja za diskriminacijo velja vsaka neupravičena slabša obravnava posameznika zaradi osebnih okoliščin glede na druge posameznike v primerljivem položaju brez teh osebnih okoliščin. Med osebne okoliščine spada tudi gluhost. 

Imela samo eno zahtevo

Tokrat poročamo o še eni pereči diskriminaciji pri oddaji stanovanja, diskriminaciji gluhih. Svojo zgodbo je z nami delil gluhonemi par, imena hranimo v uredništvu. 

Par, oba sta gluha, je iskal enosobno stanovanje, edina njuna zahteva je bila, da v stanovanju ni vlage, saj sta doslej živela v zelo vlažni garsonjeri, kar je že vplivalo na njuno zdravje.

Stanovanje neuspešno iskala pet mesecev

Kljub temu, da nista imela posebnih zahtev, sta gluha stanovanje na območju Zreč, Oplotnice, Žič, Slovenskih Konjic, Frankolovega, Celja in Štora neuspešno iskala celih pet mesecev. 

Najpogostejši prepovedi, ki jih najemodajalci navajajo v oglasih za oddajo stanovanj, sta prepoved kajenja in prepoved hišnih ljubljenčkov. Ponavadi najemnike pri ogledu stanovanja vprašajo tudi po viru dohodka, velikokrat pa se najemodajalci odločajo tudi na podlagi barve kože ali jezika (tujci in priseljenci), socialnega in zakonskega stanu (samohranilke in ločenke z otroki). 
 

Izpolnjevala vse pogoje, stanovanja nista dobila

"Bila sva na kakih desetih ogledih, s pomočjo tolmačke sva preklicala ogromno oglasov. Veliko odklonitev je bilo že po telefonu, češ da je stanovanje že oddano, da je veliko interesentov in da verjetno ne bova prišla na vrsto. Praviloma so vprašali tudi, ali sva tujca, ker nama pomaga tolmačka. Neverjetno, kolikokrat so odločno povedali da Bosancem niti slučajno ne bodo oddali. To naju je zelo presenetilo," razlagata gluha. 

V več primerih sta se že dogovorila za datum ogleda, nato pa so čez nekaj dni javili, da je stanovanje že oddano. "Tako naju niso niti videli. Nekdo je od naju zahteval plačilne liste, čeprav sva oba zaposlena. Prav tako naju marsikdo ni želel prijaviti na upravno enoto, čeprav sva to zahtevala."

Kot pravita, pri prvem stiku z lastniki nista imela občutka, da ju moti njuna gluhota, saj je bila z njima tolmačka. "Gre za to, da sva izpolnjevala res vse pogoje, pa kljub temu ni bilo uspeha," poudarjata.

"Tako sva dobila potrditev, da naju diskriminira"

Najbolj pa ju je prizadelo, ko je lastnica stanovanja na Kajuhovi ulici v Slovenskih Konjicah, ki sta si ga najbolj želela, poklicala tolmačko in jo brez obrazložitve obvestila, da se zanju ni odločila, čeprav so bili že dogovorjeni za ogled v soboto. "Partnerka ji je deset minut za tem poslala SMS, če je stanovanje še na voljo in dobila odgovor, da je še in da so ogledi v soboto. Seveda ni vedela da gre za naju, ampak tako sva dobila potrditev, da naju diskriminira."

Po petih mesecih sta vendarle dobila najemniško stanovanje v Celju. "Vse se je pa srečno končalo, ko sva končno v Celju dobila v najem stanovanje in sicer brez kakršnih koli problemov. Čeprav sta lastnika rekla, da jih veliko kliče, sva drugi dan prišla na ogled in se tudi takoj dogovorila za najem. Zelo sva srečna, da se je dobro izteklo, ampak ostane pa grenak priokus," zaključi par. 

*Fotografija je simbolna.