Obrambni zid v milijardah
Lagardova je nove zaveze o prispevkih v obrambni zid IMF označila za velik, čeprav nujen, izraz kolektivne odločnosti mednarodne skupnosti za zagotovitev nadaljevanja okrevanja svetovnega gospodarstva.
IMF je januarja ocenil, da bo za obrambni zid pred širjenjem evropske dolžniške krize potreboval še 600 milijard dolarjev dodatnih sredstev, poleg že zbranih do tedaj. Lagardova je kasneje oceno znižala na 400 milijard, v petek pa je najavila, da ji je skupaj z zagotovili hitro se razvijajočih držav v skupini G20 uspelo nabrati za več kot 430 milijard dolarjev sredstev oz. zavez.
Brez prispevka
ZDA niso prispevale denarja za utrditev obrambnega zidu z utemeljitvijo, da so doslej poskrbele za neomejeno dolarsko likvidnost evropskih bank, kar je dovolj. ZDA so sicer še vedno najbolj vplivna gospodarska sila, vendar pa se sedaj stvari dogajajo tudi brez njih, kar pomeni, da nimajo več veta nad svetovno ekonomijo.
Kupovanje časa za Evropo
Omenjenih 1000 milijard dolarjev sicer ne bo dovolj, če bosta podobno kot Grčija, Irska in Portugalska bankrotirali še Španija in Italija. Zaradi tega na IMF opozarjajo, da je obrambni zid le kupovanje časa Evropi, da izpelje do konca potrebne reforme. Dodatni denar iz sklada je sicer načeloma namenjen vsem članicam, ki bi zašle v težave, vendar ni nobenega dvoma, kje tokrat leži vir morebitne epidemije.
