Stanovanjski trg v Kranju se prebuja, so na začetku leta zmerno optimistični prodajalci stanovanj. Želje kupcev po občutnejšem padcu cen se niso uresničile.
“Trg se je lani zbudil, povpraševanje se je dvignilo. Ljudje spet iščejo, se zanimajo,” ocenjuje Andreja Kern iz agencije K3 Kern. “Druga polovica leta je bila glede prodaje boljša kot prva,” jo dopolnjuje direktor Gradbinca Gipa Darko Vidakovič. Upa, da se bo trend letos nadaljeval, saj imajo na Planini Jug še kar nekaj praznih stanovanj. Kernova opaznejših nihanj na bolje ali slabše še ne pričakuje.
60 odstotkov manj. Povprečna skupna obrestna mera za stanovanjski kredit na 20 let je bila v zlatih časih nepremičninskega trga v banki Hypo v Kranju 6,5-odstotna. Danes pa je 3,5-odstotna, pravi direktor PE Matjaž Omejc. Ocenjuje, da je bilo lani v Sloveniji za 60 odstotkov manj stanovanjskih kreditov kot leta 2007.
Bolje hiše kot stanovanja
Koliko stanovanj so lani prodali, Kernova in Vidakovič nista mogla ali želela oceniti. “Hiše so šle v redu, v Stražišču smo denimo prodali 20 enot. Tudi s prodajo oskrbovanih stanovanj smo lahko zadovoljni, saj sta dva bloka na Planini Jug skoraj polna. Navadna tržna stanovanja na tem območju pa ne gredo tako, kot smo pričakovali,” je bil odkrit Vidakovič.
Pričakovanja kupca
Med tipično zadržanimi kupci je štiridesetletni Kranjčan, ki se za nakup večjega stanovanja resneje zanima že dve leti. “Ponudbe je sicer dovolj, ampak cene niso prav nič padle,” pojasnjuje zadržanost. “Strokovnjaki so napovedovali padec cen. Od tega se ni zgodilo nič. Sprašujem se, zakaj,” pravi. V recesiji je videl priložnost za zmanjšanje razlike med privarčevanimi sredstvi in ceno. “Iščem približno 80 kvadratov. Cene se vrtijo okrog 120 tisoč evrov,” pravi.
Cene so v redu
“Ni kriva cena. Po mojem mnenju so naše ugodne,” za svoja stanovanja na Planini Jug meni Vidakovič. Kupčevo zadržanost razume kot strah.
“Med kupci vlada strah za dolgoročne kredite ali pa jih sploh ne dobijo,” meni. Da je ljudi strah pred negotovimi časi, se strinja tudi direktor kranjske poslovne enote banke Hypo Matjaž Omejc. Višina obrestne mere za stanovanjski kredit po njegovem ne more biti razlog. “Obrestna mera je od zlatih časov padla za 45 odstotkov,” opozarja.
