"Krvi ne smemo darovati, do cepljenja pa nismo upravičeni"

"Naši policisti, ki delajo že več mesecev z migranti in so se hoteli cepiti proti hepatitisu A in trebušnemu tifusu, so bili v ambulantah zavrnjeni," razlaga Kristan Mlekuš, policist, ki je v Sindikatu policistov Slovenije prevzel zdravstveno oskrbo policistov, ki delajo s prebežniki.

Cepijo se lahko le proti gripi

Policisti so namreč imeli informacijo, da se, ker opravljajo rizično delo, lahko na stroške delodajalca cepijo proti gripi in nekaterim drugim nalezljivim boleznim. Vendar so ugotovili, da jim pripada le cepljenje proti gripi, proti trebušnemu tifusu in hepatitisu A pa se lahko cepijo na račun delodajalca le pripadniki posebnih policijskih enot, ki delajo s pribežniki.

Neposredni stik z migranti, trije so se že porezali

"To je precej sporno, saj smo v stiku z migranti največ ostali policisti, ne pa posebne policijske enote,"  pravi Mlekuš. Policisti, ki niso člani posebnih enot, so tako prisotni v šotorih, pri popisu prebežnikov, pri varnostnih pregledih, skratka, pri postopkih, ko so s tujci v zelo neposrednjem stiku, medtem, ko pripadniki posebnih enot predvsem v kordonih skrbijo za varnost ob prihodu vlakov. "Trikrat se je tudi že zgodilo, da so se naši policisti na kakem od ostrih predmetov, ki so jih imeli migranti pri sebi ob varnostnih pregledih," dodaja Mlekuš.

Zavrnjeni kot krvodajalci

"Ena stvar me precej bega zadnje dni ... Nimam medicinske izobrazbe zato naj mi nekdo skuša obrazložiti ... Zakaj sem kot krvodajalec zavrnjena z obrazložitvijo, da krvi ne morem darovati, ker sem v zadnjem letu opravljala delo z migranti. Vse lepo in prav, tudi če potujem v rizične države, ne morem dati krvi. Ampak takrat se temu tveganju izpostavim zavestno. Delo z migranti pa je tako varno, da policisti nismo upravičeni do cepljenja, ki si mu običajno podvržen, ko potuješ v tretji svet?"  je na svojem Facebook profilu nedavno zapisala ena od policistk, ki je v Ajdovščini hotela darovati kri, vendar so jo zavrnili.

Zdravnike skrbi dolga inkubacijska doba

Zavod za transfuzijsko medicino dela sicer izrecnega navodila, da policisti, ki delajo z migranti, krvi ne smejo darovati, ni izdalo. O tem, ali krvodajalec prihaja iz rizične skupine, odločajo zdravniki na krvodajalskih akcijah. Zavrnitev policistov, ki so hoteli darovati kri, je bilo še več, tudi v Ljubljani, Tolminu, Novi Gorici ... našteva Mlekuš. Nekaterim so celo rekli, da krvi, glede na dolge inkubacijske dobe prenesljivih bolezni, ne bodo mogli darovati še kar nekaj časa.

Nas tveganju izpostavljajo zavestno?

 "Če sem rizična skupina za darovanje krvi ali to pomeni, da delodajalec oziroma država, mene in moje bližnje zavestno izpostavlja tveganju," se zdaj sprašujejo policisti.

Policijska uprava je cepljenje policistov opustila na podlagi ocene tveganja, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Policisti so od inštituta zahtevali ponovno oceno tveganja, vendar ta usmeritve, da je cepljenje smiselno le za pripadnike posebnih policijskih enot, ni spremenil. "Do izpostavljenosti bi namreč lahko prišlo pri opravljanju zahtevnejših policijskih nalog, ko je za njihovo učinkovito, hitro in uspešno izvedbo potrebno organizirano in usklajeno delovanje večjega števila policistov, pri katerih zaradi vnaprejšnje nepredvidljivosti ne bi mogli izvesti priporočenih preventivnh in zaščitnih ukrepov, prav tako bi lahko bila njihova izpostavljenost zaradi nujnosti izvajanja aktivnosti daljša. Ocenjeno je bilo, da pri delu ostalih policistov z migranti ne gre za enako ogroženost oziroma tveganje za okužbo s hepatitisom A in tifusom, kot v primeru  opravljanja nalog posebne policijske enote," so sporočili.

"Strogo naj se držijo predpisanih ukrepov!"

NIJZ  je ob ogledu zbirnih in sprejemnih centrov sicer podal oceno tveganja, da se zaradi neustreznih higienskih razmer povečuje možnost za širjenje kapljičnih bolezni in črevesnih bolezni kot tudi nekaterih drugih tako med migranti kot tudi osebjem, ki prihajajo v stik z njimi in zato pripravil preventivna navidila in priporočila, predvsem glede higijenskih ukrepov, uporabe zaščitnih mask in uporabe zaščitnih rokavic. Policisti poudarjajo, da so še do pred kratkim uporabljani navadne lateks rokavice, ki ne ščitijo pred vbodi in šele pred kratkim dobili takoimenovane taktične rokavice. Prav tako niso prepričani o gotovosti zaščite s kirurško masko tipa II. Da gre zgolj za masko, ki jo zdravniki uporabljajo, da sami ne okužijo pacienta, naj bi jim potrdilo kar nekaj zdravstvenih delavcev, ki so tudi poudarili, da bi policisti potrebovali masko z respiratorjem.  "Stopnja zaščite, ki jo nudi maska, je odvisna od številnih dejavnikov, predvsem pa od filtracijske zmogljivosti materiala in od tega, kako dobro se maska prilega obrazu," odgovarjajo na NIJZ. 

Doslej le črevesne težave

Policistom na NIJZ tudi priporočajo, da se takoj, ko zapustijo delovno mesto stuširajo in preoblečejo v čista oblačila, delovna pa zaprejo  v vrečko in jih operejo ločeno od drugih oblačil. "Teh preventivnih ukrepov nimamo možnosti izvajati, saj se denimo policisti, ki delamo v Dobovi, po opravljenem delu nimamo kje preobleči in stuširati. Zato z obleko vstopamo v osebne avtomobile," pravi Mlekuš.

Hujših obolenj, razen nekaterih črevesnih nalezljivih bolezni, tako po podatkih policistov kot NIJZ sicer med policisti in drugimi, ki delajo s prebežniki, doslej še ni bilo.

sergeja.hadner@zurnal24.si