Kriza. "V Londonu sem imela dve službi. Brez prihrankov iz Slovenije in dejstva, da sva si s fantom delila najemnino, ne bi mogla nikoli preživeti," svoje 14-mesečno delo v Veliki Britaniji opisuje diplomirana sociologinja Nina. Kljub nekaterim negativnim izkušnjam je lani delo v tujini zgolj prek svetovalcev Euresa, mreže evropskih služb za zaposlovanje, iskala skoraj polovica ljudi več kot leto prej.
Tajnica z magisterijem
"Moja zgodba naj bi bila uspeh. Delo sem dobila na področju, ki me je zanimalo, v nevladnem sektorju. A po opravljenem pripravništvu me niso zaposlili za stalno," razlaga Nina. Registrirati se je morala kot samostojna podjetnica. "Polovica plače je šla za najemnino sobe v neugledni soseski. Hkrati sem opazovala visoko izobražene ženske, ki so z dvema magisterijema opravljale delo tajnice – brez možnosti za napredovanje. To je realnost britanskih nevladnikov," zaključuje.
Polovica več hoče v EU
"V zadnjem času opažamo povečanje števila prijav za prosta delovna mesta v tujini," pravijo na zaposlitvenem portalu MojeDelo.com. Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) podatkov o tem, koliko ljudi iz Slovenije dela v tujini, nimajo, saj jih zbira vsaka država posebej. Veliko pa pove že podatek, da so pri iskanju dela na tujem lani na Euresu pri nas svetovali 14.397 ljudem. Leto prej jih je bilo osem tisoč.
Vizum za prihodnost
V zadnjem času več ljudi dela v Avstriji. Marca je imelo tam službo 9.400 Slovencev, tri tisoč več kot lani. Gre predvsem za dnevne migrante v obmejnih regijah, številni gredo tudi v Nemčijo. Državljani Evropske unije (EU) delovnih vizumov ne potrebujejo. Pred vrati nemškega veleposlaništva tako stojijo predvsem delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, ki imajo pri nas dovoljenje za bivanje. "Slovenski delodajalci jih začasno napotijo na opravljanje storitev v Nemčijo," pravijo na veleposlaništvu.
V tujino hočejo tudi starejši
Na ZRSZ pravijo, da ljudje v tujino odhajajo zaradi pridobivanja izkušenj, boljših delovnih razmer, zaslužka "ter tudi dejstva, da ne najdejo zaposlitve v Sloveniji". Njihova struktura se je spremenila, saj hočejo v tujino poleg mladih in izobraženih v času krize tudi starejši in manj kvalificirani. V EU so najbolj iskani računalniški strokovnjaki, gostinski delavci, strojni inženirji, finančniki ter medicinci.
Mini intervju: "Nekateri se po nekaj mesecih obubožani vrnejo"
Lažje jo je iskati v državi, v kateri želimo delati, vendar je pri tem treba imeti finančno rezervo, ki omogoča življenje za več mesecev, saj ni nujno, da bomo službo dobili že v prvem mesecu. Če iščete zaposlitev v tujini iz domačega naslonjača, potem že pred prijavo na prosto delovno mesto preverite, ali so pripravljeni zaposliti kandidata iz tujine.
Ali iskalcem zaposlitve po navadi uspe najti službo v tujini?
Poznam primere, ko so se kandidati po nekaj mesecih obubožani vrnili domov, pa tudi take, ki so dobili službo že po nekaj tednih.
Na kaj je treba paziti pri sklepanju pogodb v tujini?
Pred podpisom natančno definirajte ključne točke. Ko dobite končno različico v podpis, si vzemite dovolj časa in skrbno preberite vsebino. Če česa ne razumete ali je zapisano nekoliko 'megleno', za mnenje vprašajte strokovnjaka.
Se davki plačujejo v obeh državah?
Slovenija ima z nekaterimi državami, da se ne bi dogajalo dvojno obdavčevanje, sklenjene dogovore. Evropska zakonodaja precej dobro ureja področje tako imenovanih obmejnih delavcev, torej tistih, ki živijo v eni, delajo pa v drugi državi Evropske unije.
