V Domu svetega Martina v Srednji vasi v Bohinju je vsak dan na voljo deset brezplačnih kosil za ljudi, ki si toplega obroka zaradi socialne stiske sami ne morejo privoščiti.
Brez pokojnine. V Bohinju je med starimi ljudmi, še posebno ženskami, veliko takih, ki so vse življenje delali na kmetiji, na starost pa ostali brez pokojnine in prejemajo le tako imenovano državno pokojnino okoli 180 evrov na mesec.
V omenjenem domu za starejše, ki deluje dobro leto in pol in v katerem je trenutno 67 stanovalcev, so se za takšno obliko družbene odgovornosti odločili pred kratkim, na brezplačna kosila pa vsak dan prihajajo štirje ljudje.
“Eno kosilo stane štiri evre, kar pomeni, da deset kosil za nas ne predstavlja velikega stroška, desetim ljudem, ki so se znašli v revščini in nimajo denarja niti za hrano, pa tako omogočimo topel obrok. Ker vemo, da je ljudem neprijetno, smo želeli ohraniti njihovo anonimnost, zato lahko vsak dan med 12. in 13. uro pridejo v našo jedilnico, ne da bi se jim bilo treba predstaviti. Ta kosila niso namenjena le občanom Bohinja; pride lahko kdorkoli, ki potrebuje topel obrok in nima denarja zanj,” je za Žurnal povedala Alenka Zorč, socialna delavka v Domu svetega Martina, ki upa, da se bo za njihova brezplačna kosila razvedelo in jih bodo vsak dan lahko razdelili vseh deset.
Ni za položnice, ne za hrano
Da je revščine tudi med Gorenjci vse več, potrjuje podatek Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Radovljica, kjer se je v zadnjih petih letih povpraševanje po hrani oziroma prehranskih paketih povečalo za 200 odstotkov.
Letos so tako razdelili že 1.700 paketov, trenutno pa 326 prostovoljk v občinah Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj, ki jih pokriva radovljiški RK, razdeljuje tretjo serijo hrane Evropske unije, ki jo dobivajo tretje leto.
“Potrebe po hrani so se zelo povečale, saj ljudje nimajo denarja niti za najosnovnejše življenjske potrebščine. Leta 2007 smo razdelili 540 paketov s hrano, letos pa do zdaj že trikrat toliko. In vse več je mladih družin ter družin z več otroki, ki z lastnimi prihodki ne morejo preživeti. Gradbeni delavci v naše skladišče prihajajo po oblačila za otroke, saj nimajo denarja, da bi jih kupili. O krizi in siromaštvu moramo govoriti na glas! In preseči moramo miselnost, da je sramotno prositi za pomoč,” je poudarila Anica Svetina, predsednica OZRK Radovljica.
