Znanstveniki so preučevali populacijo navadnih krastač v okolici L'Aquile, ki jo je lani prizadel močan potres, piše Daily Telegraph. Čeprav so bile žabe sredi pomembne paritvene sezone, je 96 odstotkov samcev zapustilo območje, preden je udaril potres. Število sparjenih krastač tri dni pred potresom je padlo na nič.
Prav tako na omenjenem območju niso našli novih mrestov do naslednjega močnega popotresnega sunka. "Naša raziskava je prva, ki spremlja vedenje živali pred potresom, med njim in po njem," je dejala njena prva avtorica Rachel Grant.
Znanstveniki menijo, da se tik pred potresom začne sprožati radioaktivni plin radon, iz zemeljske notranjosti pa se sprostijo gravitacijski valovi, ki se odbijejo od atmosfere, te pa zaznajo krastače.
