Ob današnjem svetovnem dnevu boja proti korupciji protikorupcijska komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča sporoča, da "dnevni pripad novih zadev in prijav na komisijo kaže na resne probleme na področju okoljske problematike, socialnih pravic, gradbeništva, lokalne samouprave ipd." Situacija na področju delovanja pravne države in integritete javnega delovanja v Sloveniji je po ocenah KPK bolj problematična, kot kažejo mednarodni indikatorji.
Vodstvo protikorupcijske komisijeKljučni dejavniki za omejevanje sistemske korupcije so politična volja, integriteta nosilcev javnih oblasti in verodostojnost državnih organov, vključno z osebno integriteto vseh zaposlenih v njih. Dnevni dogodki, večkrat kot ne, kažejo, da so vsi omenjeni dejavniki v Sloveniji na resni preizkušnji.
Lestvica ni merodajna
Pojasnjujejo, da mednarodna lestvica Transparency International (TI), kjer se Slovenija že vrsto let uvršča v zlato sredino, zaradi metodologije in nevključevanja aktualnih problemov pa ne more odražati resničnega stanja. "Metodologija TI temelji na oceni države, ki jo podajo nekateri vnaprej izbrani predstavniki različnih gospodarskih in družbenih področij," poudarjajo v komisiji. "Gre torej za mnenje ljudi o stanju na področju korupcije v državi, ki pokaže, kako se mnenje predstavnikov o stopnji korupcije spreminja skozi čas in na ta način vleče vzporednice z dejanskimi spremembami na področju korupcije," pojasnjujejo. "Taka metodologija ne odgovori na vprašanje koliko je dejansko korupcije v neki državi," pravijo v KPK in obljubljajo, da bodo raziskavo o stopnji absolutne korupcije v državi prihodnje leto naredili v Sloveniji.
Menijo tudi, da "problem visoke sistemske korupcije in 'state capture', kjer država in državno premoženje postaneta talca parcialnih interesov in različnih mrež, v Sloveniji obstaja in se povečuje." Kot sicer kažejo rezultati raziskave TI o korupciji, šest od desetih oseb meni, da se je korupcija v zadnjih treh letih povečala. Najbolj negativna stališča o korupciji se pojavljajo v Evropi in Severni Ameriki.
Podvojitev podkupnin policistom
Raziskava je pokazala, da je v zadnjem letu eden od štirih plačal podkupnino eni od devetih institucij. Podkupnine policistom so se od 2006 dalje skoraj podvojile, porast podkupnin je opaziti tudi v sodnih postopkih. Osem od desetih ljudi pravi, da so politične stranke (zelo) podkupljive. Kot najbolj skorumpirani ustanovi dojemajo javno upravo in parlament.
Prihodnje leto lahko še slabše
Etika javnega delovanja je v zatonu, o čemer pričajo številne "tajkunske zgodbe" ter zakulisni "mrežni" spori kapitalskih in osebnih interesov. A komisija ob tem opozarja celo: "To ni še nič v primerjavi s tem, kaj nas čaka v prihodnjem letu ali dveh, če se ne izvijemo iz začaranega kroga oziroma negativne spirale zmanjševanja zaupanja v institucije pravne države."
prioritete bodo hitra, objektivna in dosledna odzivnost na zaznane primere sistemske korupcije in sume neetičnega ravnanja najvišjih nosilcev javnih funkcij; že kmalu naj bi predlagali tudi nabor sistemsko-zakonodajnih ukrepov za dvig učinkovitosti delovanja pravne države pri omejevanju korupcije.
Pozitivni premiki tega leta
Kot priznavajo v komisiji, je bilo zadnje leto izpeljanih nekaj projektov, ki naj bi na dolgi rok zmanjšali korupcijo. Pri tem omenjajo sprejem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, uzakonitev specializiranih sodnih senatov za najzahtevnejše sodne postopke in nekatere spremembe kazenske procesne zakonodaje.
"Ni mogoče ignorirati očitne povečane aktivnosti policije in tožilstva pri pregonu gospodarskega kriminala v zadnjem obdobju; gre za kvantitativen preskok, ki ga Slovenija na tem področju še ni doživela. To je dejstvo. Vprašanje časa pa je, ali gre za trajnostni preskok in kakšni bodo epilogi na sodišču," še dodajajo.
