Čeprav se v zadnjem času v povezavi z dolgotrajno oskrbo predstavlja večinoma domove za ostarele, ta v resnici pomeni veliko več – v skladu z mednarodno definicijo sistema zdravstvenih računov gre pri dolgotrajni oskrbi za "niz storitev oziroma pravic, ki jih potrebujejo osebe, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil".
Pravila, ki urejajo področja in pravice, ki bi jih po mednarodni definiciji dolgotrajne oskrbe lahko šteli v to kategorijo, so v slovenskem pravnem redu trenutno urejena v številnih predpisih. "Različne storitve in prejemki se zagotavljajo v okviru obstoječih stebrov socialnega varstva," pravijo na Ministrstvu za zdravje (MZ).
Velike razlike med državami na področju urejanja dolgotrajne oskrbe
A dolgotrajna oskrba v Republiki Sloveniji še vedno ni definirana niti v obstoječi zakonodaji niti v strateških in izvedbenih dokumentih. Mora pa Statistični urad Republike Slovenije (SURS), v skladu z uredbo komisije, obvezno poročati Eurostatu letne podatke o izdatkih in virih financiranja zdravstvenega varstva, in sicer "v skladu z mednarodno primerljivo metodologijo sistema zdravstvenih računov".
Prebivalstvo se hitro stara
Zadnji podatki SURS kažejo, da so izdatki za dolgotrajno oskrbo vsako leto višji – najbolj aktualni podatki, za leto 2017, kažejo, da smo takrat zanjo namenili 521 milijonov evrov več kot 60 tisoč prejemnikom. Glavni vir financiranja so predstavljali javni viri. Prihodnost ne deluje nič kaj bolj rožnata – tudi slovensko prebivalstvo se, podobno kot svetovno, stara. Če je danes v Sloveniji 20 % oseb starejših od 65 let, projekcije napovedujejo, da bo delež te populacije v letu 2050 presegel 30 %.
Podobno menijo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije (ZZZS), kjer pojasnjujejo, da je dolgotrajna oskrba "eden najpomembnejših sistemskih razvojnih izzivov, ki bo v prihodnjih letih odločilno vplival na kakovost življenja v Sloveniji".
"Sistem dolgotrajne oskrbe bo v prihodnosti odločilno krojil kakovost življenja tako starostnikov kot svojcev, ki so danes marsikdaj prepuščeni predvsem zmožnosti plačila določenih storitev dolgotrajne oskrbe iz lastnega žepa. Namen nove sistemske ureditve je, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic, ki bodo v višjem deležu financirane iz javnih sredstev."
ZZZS
Sistem bo moral biti finančno vzdržen
Ključni izziv je zato po mnenju ZZZS predvsem priprava zakona o dolgotrajni oskrbi in vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe. "Pri tem velja izpostaviti, da ima ZZZS izkušnje pri pripravi zakonskega urejanja novega zavarovanja, pri izvajanju zavarovanj, ima mrežo 55 izpostav in območnih enot za vstopne točke v sistem dolgotrajne oskrbe," dodajajo.
Izziv bo po njihovem predstavljalo tudi zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema dolgotrajne oskrbe, poudarjajo, da ZZZS ima izkušnje z vodenjem javne zdravstvene blagajne in pozna makroekonomsko okolje, zahtevno bo tudi zagotoviti dostopnost do storitev dolgotrajne oskrbe. Kdo bo prevzel odgovornost? "V pristojnosti Ministrstva za zdravje je zagotoviti zadostno mrežo izvajalcev dolgotrajne oskrbe, ZZZS pa lahko pri tem pomaga z analitičnimi podatki," pojasnjujejo.
Po prvih ocenah naj bi stroški vzpostavitve službe za dolgotrajno oskrbo v ZZZS znašali približno 12 milijonov evrov (ocena je pripravljena brez investicij v prostore in stroškov izobraževanja in usposabljanja kadrov). Število potrebnega kadra za izvajanje novega obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo ZZZS ocenjuje na najmanj 200 ljudi (od tega 140 na vstopnih točkah, ostalo v podpornih službah ZZZS).
"Zelo pomembno pa je tudi, da se v zakonu opredeli dovolj dolgo prehodno obdobje za vzpostavitev nove službe," poudarijo na ZZZS in dodajo še, da je "za uspešnost tega zahtevnega projekta potreben realen terminski načrt".
Kakšne so trenutno obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe v Sloveniji?
- institucionalno varstvo (dnevno ali celodnevno) – domovi za starejše, posebni socialnovarstveni zavodi, oskrbovana stanovanja
- pomoč na domu – za osebe, ki imajo v svojem bivalnem okolju zagotovljene pogoje za življenje, a se ne morejo oskrbovati sami
- družinski pomočnik – za invalidne osebe (s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno ovirane osebe), predvsem tiste, ki menijo, da jim institucije ne nudijo zadostne intimnosti, osebne komunikacije, domačnosti in topline.
- patronažno varstvo (spada v obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja – za kronično bolne osebe in težke invalide, ki so osameli in socialno ogroženi ter osebe z motnjami v razvoju, vendar le dvakrat na leto – možni so pogostejši obiski, a morajo biti predhodno naročeni s strani osebnega zdravnika).
Gantar je sramota za DeSUS . Torej je resnica ,kar je govoril Erjavec . Bojte se Gantarja in Pivčeve !
korona komedija je razkrila vso bedo ravnanja z ostarelimi v (precej predrago plačanih) hiralnicah, tako enostavno je to.
Pokličite Cerarja in Kolarjevo ,ona je zapravila milijone za zdravstveno reformo .