Kordežu se zdi višina kazni neutemeljena

Kordež je na današnji obravnavi v Ljubljani predstavil tri glavne poudarke iz njegove pritožbe na sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, in sicer glede premoženjske koristi, okoliščin transakcije pri preprodaji trgovskega centra Primskovo ter fiktivnosti posla.

Okrožno sodišče je namreč po njegovem mnenju zmotno ocenilo, da je pridobil protipravno premoženjsko korist iz naslova preprodaje Merkurjevega trgovskega centra Primskovo preko Merfina podjetju Kograd Igem. "Iz celotnega prevzema nisem dobil ničesar izplačanega," je poudaril.

2,4 milijona evrov premoženjske koristi

Očitano mu je namreč 2,4 milijona evrov premoženjske koristi, kar pa po njegovem mnenju ni tako. Spomnil je, da so v postopku želeli z mnenjem izvedenca dokazovati, da prihodek Merfina ne more njegova premoženjska korist.

Glede okoliščin transakcije je pojasnil, da je potekala v obdobju, ko je bil Merkur na višku svoje uspešnosti. S transakcijo bi Merfin, takrat edini lastnik Merkurja, dobil 10 milijonov evrov namesto dividend, ki bi si jih sicer lahko izplačal iz naslova bilančnega dobička, kasneje pa bi to poravnal.

"Zakaj bi šli zavestno delati kaznivo dejanje, če smo imeli možnost, da bi si legalno izplačali dividende," se je vprašal Kordež. Po njegovih pojasnilih si Merfin sicer dividend ni izplačal zaradi pritiska medijev. Po njegovi oceni posel tudi ni bil fiktiven, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.

Navedbe, da je omenjena transakcija kasneje vodila Merkur v prisilno poravnavo, je po njegovem mnenju neutemeljena. Neutemeljena se mu zdi tudi višina izrečene kazni.

Prvostopenjsko sodišče je Kordeža septembra lani spoznalo za krivega zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin ter mu prisodilo pet let zaporne kazni in 39.504 evrov stranske denarne kazni. Obtoženci morajo vrniti tudi 10 milijonov evrov domnevne protipravno pridobljene premoženjske koristi.

Kot je še poudaril Kordež, bi morala biti kazen vzgojna in realno izvedljiva.

Tožilstvo zahteva višjo kazen

Po mnenju Kordeževega odvetnika Janeza Hočevarja bi se moralo tožilstvo pri tej zadevi, ki je gospodarska, sklicevati na kršitve zakona o gospodarskih družbah in ne na ostale zakone. Višjemu sodišču je predlagal, da Kordeževi pritožbi na sodbo prvostopenjskega sodišča ugodi.

Na sodbo prvostopenjskega sodišča se je pritožilo tudi tožilstvo. Ta po pojasnilih vodje specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana za Kordeža zahteva višjo kazen, saj da okrožno sodišče ni dovolj upoštevalo ključne vloge Kordeža pri poslu in nastale škode Merkurju.

Okrožno sodišče je za krive zlorabe položaja oz. pomoči pri teh kaznivih dejanjih spoznalo tudi nekdanjega člana Merkurjeve uprave Milana Jelovčana, nekdanjo izvršno direktorico za finance Janjo Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza, pa tudi podjetje Kograd Igem.

Jelovčanu so prisodili dve leti zaporne kazni, Krašovčevi in Brglezu pa vsakemu leto in pol zaporne kazni. Sodišče je podjetju Kograd Igem, ki je sodelovalo v preprodaji trgovskega centra Primskovo, prisodilo kazen v višini 100.000 evrov. Vsi so se na sodbo prvostopenjskega sodišča pritožili.

Četverica obsojenih je po mnenju senata Okrožnega sodišča v Ljubljani s preprodajo trgovskega centra Merkur oškodovala za nekaj več kot devet milijonov evrov, protipravno premoženjsko korist pa so pridobili preko Merfina, ki so ga tudi lastniško obvladovali.