Kordež je dokazal sodne napake

Ljubljansko okrožno sodišče bo moralo v prihodnjih mesecih začeti nov sodni proces proti nekdanjemu šefu Merkurja Binetu Kordežu. Vrhovni sodniki so namreč kolegom na okrožnem sodišču naložili naj Kordežu še enkrat sodijo zaradi domnevnega oškodovanja Merkurja oziroma zlorabe direktorskega položaja pri preprodaji enega od trgovskih centrov v Kranju.

Kordeževi argumenti so jih prepričali

Vrhovno sodišče je delno ugodilo Kordeževi zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero izpodbija šet lest in pet mesecev zaporne kazni, ki mu je bila pravnomočno dosojena. Konec oktobra so vrhovni sodniki, med odločanjem o tej zahtevi, Kordežu prekinili prestajanje te kazni, pri čemer je do tedaj leto in tri mesece kazni že odslužil v zaporu na Dobu.

Kordež in njegov zagovornik Janez Hočevar sta v zahtevi navedli vrsto domnevnih napak, kršitev, ki naj bi jih tako okrožno kot kasneje tudi višje sodišče, ki je prvo obravnavalo pritožbo zoper obsodbo, zagrešili med dosedanjim sodnim postopkom proti Kordežu. Vrhovni sodniki so temu pritrdili in okrožnemu sodišču zaradi ugotovljenih napak odredili novo sojenje.

Eno sodišče dve različni sodbi

Vrhovni sodniki so ocenili, da je višje sodišče različno obravnavalo podobne argumente Kordeža in njegovih nekdaj tesnih sodelavcev, ki so bili prav tako obsojeni.

"V prvem pritožbenem postopku je višje sodišče zavrnilo pritožbo obrambe zoper prvostopenjsko odločbo, da izračun protipravne premoženjske koristi, ki si jo je pridobil obsojenec, ni pravilen, ker je bila ta izračunana na podlagi lastninskega deleža v družbi Merfin d.o.o. in zneska, za katerega je bila tej družbi pridobljena korist, namesto na podlagi morebitnega oziroma ustreznega povečanja vrednosti družbe. V drugem pritožbenem postopku pa je isto sodišče glede višine protipravne premoženjske koristi ugotovilo, da le te ni mogoče izračunati na podlagi povečane knjigovodske vrednosti kapitala družbe in da je vrednost lastninskega kapitala posameznega družbenika mogoče ugotavljati le na podlagi tržne vrednosti deleža," pojasnjujejo na vrhovnem sodišču.

Sodnike pa je prepričal tudi Kordežev očitek, da mu je pravico do poštenega sojenja kršilo tudi že okrožno sodišče "z zavrnitvijo predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke, ki bi izračunal obstoj in višino premoženjske koristi, s čimer je kršena pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist. Takšna kršitev je vplivala na zakonitost sodbe in je prav tako narekovala razveljavitev sodbe."