Lestvico konkurenčnosti vsako leto sestavijo na švicarskem inštitutu za razvoj menedžmenta IMD. V primerjavi z lani je tako Slovenija napredovala za eno mesto. V primerjavi z letom 2009 pa je napredek zanemarljiv, saj je bila takrat Slovenija na 32. mestu.
1. Hongkong
2. ZDA
3. Singapur
4. Švedska
5. Švica
6. Tajvan
7. Kanada
8. Katar
9. Avstralija
10. Nemčija
Na lestvici konkurenčnosti je na prvem mestu Hongkong, na drugem pa Združene države Amerike.
V primerjavi z lanskim letom pa je s prvega mesta na tretje mesto nazadoval Singapur. Prva evropska država, ki je na samem vrhu lestvice, je Švedska (4. mesto), sledi pa ji Švica (5. mesto).
Tudi naši sosedje so se uvrstili bolje od nas. Avstrijci so pristali na 18. mestu, Italijani na 42. mestu in Madžari na 47. mestu. Mesto pred nami zaseda tudi Romunija, Hrvaška pa je pristala na 58. mestu.
Največji uspeh pri cenah, največji padev pri mednarodni trgovini
Na področju ekonomske uspešnosti je najboljši rezultat Slovenija dosegla pri cenah, kjer je država napredovala za sedem mest in se uvrstila na osmo mesto, medtem ko je največji padec, za 12 mest na 41., utrpela pri mednarodni trgovini, kar lahko pripišemo slabšemu okrevanju izvoza, je povedala Sonja Uršič z IER.
Anketa ob nepravem času
Kot ocenjuje direktor Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije Igor Plestenjak, napredovanje na lestvici za eno mesto "ni slabše kot lani". "Rezultate je treba zelo kritično pogledati, treba jih je razčleniti," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani in dodal, da je Slovenija pri mehkejših kazalcih najslabša.
Po besedah Petra Stanovnika z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), anketni mehki kazalci prevladujejo pri oceni vladne in poslovne učinkovitosti. "Tam se odraža zelo subjektivno negativistično razpoloženje, ki je bilo prisotno, ko smo izvajali anketo," je pojasnil in dodal, da se je pri tem odrazila sedanja družbena klima.
Ta se odraža tudi v neustreznih odnosih med delodajalci in delojemalcih, kar je po njegovi oceni tudi posledica nekakovostnega socialnega dialoga. "Tu bo treba v prihodnje doseči reprezentativno sliko, tako na strani sindikatov, pa potem zbornic in vlade, da bi socialni dialog dosegel večjo učinkovitost in hitrejše konsenze," je še povedal.
Premik za dve mesti na lestvici, še ne zagotavlja dolgoročnega trenda in bo treba to s konkretnimi ukrepi nadgraditi, meni Stanovnik.
Slovenska konkurenčnost lahko po besedah Stanovnika napreduje le na uspešni visoko usposobljeni delovni sili, na zanesljivi in učinkoviti infrastrukturi ter na dvigu produktivnosti.
Priporočila za izboljšanje konkurenčnosti so sicer razdelili v štiri sklope: ukrepe na področju zagotavljanja večje fleksibilnosti na trgu dela, javna naročila, poenostavitev administrativnih postopkov in izboljšanje nacionalnega inovacijskega sistema.
