Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je po koncu evharističnega kongresa povedal, da je nad kongresom prevzet. Še posebej ga je presenetilo, da se je kongresa udeležilo več kot 32.000 ljudi in 750 duhovnikov.
Današnji kongres ima po besedah Stresa tri sporočila. Prvo je, da bi verniki razumeli sveto mašo kot resno stvar oziroma da kristjani brez svete maše ne morejo obstajati, drugo sporočilo se nanaša na dolžnost do pričevanja za katoliško vero in tretje sporočilo v ospredje postavlja leto 2011 kot leto solidarnosti, dejavne ljubezni in družbene odgovornosti.
Državnega vrha ni bilo
Državni vrh bi s svojo navzočnostjo pokazal, da so tudi katoličani sestavni normalni del družbe, je poudaril Stres. Državni vrh se udeležuje številnih prireditev, ki jih pripravlja civilna družba, in Cerkev je tudi pomemben del te družbe, je še dodal.
Slovesnosti so se med drugim udeležili slovenski veleposlanik pri Svetem sedežu Ivan Rebernik, veleposlanik Češke republike Petr Voznica, evropski poslanec NSi Lojze Peterle, predsednica NSi Ljudmila Novak, Silvester Gaberšček z ministrstva za kulturo, poslanec Zaresa Franci Kek in celjski župan Bojan Šrot. Na kongresu je bil tudi slikar podobe novega blaženega mučenca Grozdeta Tomaž Perko.
Neizmerna gneča, delili brezplačno vodo
Verniki so se v zgodnjih jutranjih urah iz vse Slovenije zgrinjali proti Celju. Zjutraj je bila proti mestu prizorišča neizmerna gneča. "Policisti skrbimo za red na cestah, medtem ko je za varnost na prizorišču dolžan poskrbeti organizator," nam je ob tem povedala Milena Trbulin s celjske policije.
Posebnosti ne pričakujejo, v primeru kršitev pa bodo vsekakor ustrezno ukrepali. "Za zdaj policisti beležijo le veliko gnečo. Že več dni pred shodom smo opozarjali, tudi danes še opozarjamo, naj ljudje parkirajo na posebnih parkiriščih in označenih mestih, vendar še vedno smo vsi naravnani tako, da se radi pripeljemo čim bližje," je še dodala Trbulinova.
"Za organizacijo prometa je zelo dobro poskrbljeno," ob tem sporoča naša dopisnica s Štajerske Mojca Marot. Po naših podatkih tribune stadiona sprejmejo 20 tisoč ljudi, dvorana še pet tisoč ljudi. "V Celje je prišlo več vernikov, kot jih stadion sprejme. Nekateri so si mesto našli na okoliškem hribu, pretirane slabe volje zaradi tega, ker so ostali zunaj, ni zaznati."
Ekipe prve pomoči so bile v pripravljenosti, saj je bilo zaradi gneče in visokih temperatur pričakovati slabosti zlasti pri starejših ljudeh. Da bi se izognili temu, so delili brezplačno vodo, kljub temu pa se zdi, da gostinci, ki so postavili vrsto stojnic, ne bodo ostali brez zaslužka.
Na prizorišču tudi izseljenci in tujci
Osrednji dogodek je bila maša, ki jo je vodil državni tajnik Vatikana Tarcisio Bertone, ki je za prvega slovenskega blaženega mučenca razglasil Lojzeta Grozdeta. Na maši je sodelovalo več kot 1300 pevcev, ki jih je spremljal orkester Slovenske policije, nastopilo pa je tudi okrog 400 otrok slovenskih verskih vrtcev.
Na kongres so poleg domačih vernikov prišli tudi gostje iz sosednjih držav, območja nekdanje skupne države, prišli so tudi slovenski izseljenci iz Argentine. Po besedah ljubljanskega nadškofa Antona Stresa gre za dogodek z izrazito versko vsebino, saj je evharistija temeljna resnica krščanske vere.
Kdo je bil Lojze Grozde
Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah pri Tržišču, mučeniške smrti je umrl 1. januarja 1943 v Mirni na Dolenjskem, pokopan pa je na pokopališču Šentrupert na Dolenjskem.
Januarja 1943 se je z vlakom vračal domov iz Ljubljane, med potjo pa ga je prijela partizanska straža. Za njim se je tako izgubila sled, pozneje pa so njegovo truplo v gozdu našli šolarji.
Škofijski postopek za beatifikacijo Lojzeta Grozdeta se je začel leta 1992 in je bil uspešno sklenjen leta 2003, ko je bila vsa zbrana dokumentacija za t. i. »Positio«, ki govori o mučeniški smrti. Zbrano gradivo je bilo izročeno Kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Kongregacija je preučila življenjepis, spise in celotno zbrano gradivo na škofijskem postopku ter ugotovila pravilnost in znanstvenost dokazov. Na podlagi tega je izdala dovoljenje, da se Lojzeta Grozdeta povzdigne na čast oltarja. Iz dokazov je nedvoumno razvidno, da je "umrl zaradi sovraštva do katoliške vere".
