Zmaga pozitivne energije

 

Violeta Bulc je vse to, kar Alenka Bratušek ni bila. Po prvi uri zaslišanja je bilo z veliko mero gotovosti mogoče trditi, da bo Violeta Bulc naša nova komisarka. Kot prvo, je pripombe o Šefčoviču mirno preslišala. Na vprašanja je odgovarjala samozavestno in energično. Vsebinsko, glede na to, da je imela le štiri dni časa za priprave, zelo korektno. Predvsem pa se je pokazala kot izjemno suverena, karizmatična oseba, prepričljivo evropska. V odgovore je vpletla svoje osebne poglede in izkušnje. Brez nepotrebnih mašil in brez ponavljanj. Bila je to, kar Alenka Bratušek ni bila niti približno: osebna. V odgovore je dala sebe. Ampak resnici na ljubo, Bulčeva je bila vse to, kar Bratuškova ni bila, tudi zato, ker je to lahko bila. Na zaslišanje je prišla veliko bolj neobremenjena. Brez težkega nahrbtnika prtljage, ki ga je zaradi svojega samoimenovanja nosila Alenka Bratušek. Prišla je s podporo aktualne vlade, ki je Bratuškova ni imela. In pred evropske poslance je prišla z zavestjo, da proti njej ne bo lobiral nihče, ne slovenski poslanci, ki so Bratuškovi podtaknili vprašanja o Bandieri rossi, niti drugi poslanci, tudi zato, ker za imenovanje nove komisije zmanjkuje časa. Medtem, ko je bila Bratuškova tri ure na natezalnici, Bulčeva ni dobila niti enega zoprnega vprašanja. In čeprav je tudi Bulčeva na katero od vprašanj odvrnila, da ne zna odgovoriti, ker še nima dovolj informacij, ji tega ni nihče očital. Nasprotno, Bulčeva je pri vsakem odgovoru pridobivala simpatije in podporo poslancev in Juncker je med zaslišanjem že lahko nazdravil, njegova komisija je rešena. Edino, kar je pravzaprav škoda je to, da Bulčeva odhaja v Bruselj in da je ne bomo imeli doma. Nekoliko sicer dvomim, da bi jo znali izkoristiti, dejstvo pa je, da bi stanje v slovenskem prometu, potrebovalo svojo Violeto Bulc.