Država
A žal ne moremo zgolj zamahniti z roko in reči: "Ah, že tako so večno zapufani, ena vremenska ujma gor ali dol." Gre za državno podjetje, pa tudi za servis, na katerem sloni precejšen del gospodarstva in pomeni infrastrukturno podporo turizmu, dnevnim potnikom ... Tepe pa nas dejstvo, da takšen servis potrebujemo, nobena vlada se ne more odločiti, kaj s podjetjem narediti, račune pa plačujemo vsi. In zdaj se lahko ponovno zgrozimo: država že tako diha na škrge, za nameček pa jo udari še žledolom velikanskih razsežnosti. Kakor da preskakujemo iz ene katastrofe v drugo, pri tem pa se vsaj pri vremenski lahko tolažimo, da nanjo res nismo mogli vplivati. Še dobro, da smo v obdobju olimpijskih iger. Na trenutke se zazdi, da so uspehi športnikov edino, česar se lahko iskreno in brezskrbno veselimo, pa še tem v Sočiju nismo privoščili tako imenovane slovenske hiše, ker smo kajpada varčevali – za razne železnice in druge štose, ki jih bomo servisirali še naprej, namesto da bi se strateško odločili, kaj z njimi sploh hočemo. Začaran krog zaključen.
