V praksi pa bi bilo praktično nemogoče, da bi vsa ta oprema, če je res šla čez Slovenijo, iz države tudi šla. Zlasti zato, ker so zaslužki trgovine z orožjem, podobno kot pri poslih z drogo, enormni. Nenazadnje pa tudi zato, ker si ne predstavljam, kako bi bilo sicer možno, da trenutno pri nas očitno orožje lahko kupimo že skoraj podobno enostavno kot oblačila ali obutev. In to celo orožje, ki ga uradno v naši državi sploh ni oziroma ga na trgu ni mogoče kupiti zakonito.
Pred slabim letom so v Bosni začeli odkrivati množična skrivališča orožja, ki naj bi ga iz severa Evrope pretihotapili prav preko Slovenije. Menda niti ne tako dolgo nazaj. Bosanski preiskovalci pa dvomijo, da se je dobava orožja različnim skupinam na tem delu Balkana s tem tudi že končala. Prepričani pa so, da so del tega orožja na poti za lastne potrebe oziroma zaslužke prevzemali tudi različni posredniki, med drugim tudi v Sloveniji.
Med razlogi zakaj trenutno nekateri potrebujejo orožje v Bosni in zakaj v Sloveniji, pa je, kot zaenkrat kaže, bistvena razlika. V Bosni naj bi se namreč oboroževale manjše skupine posameznikov, ki še vedno niso preboleli boleče izkušnje med vojno. Ne glede na to, da se je ta uradno zaključila leta 1995, posamezniki še vedno poudarjajo, da so razlike med tremi narodi, ki so se med vojno obstreljevali, še vedno prevelike in zato še vedno čutijo ali celo izkazujejo medsebojno sovraštvo. Orožje pa jim omogoča, da so v neprestani pripravljenosti, če se bo potrebno ponovno vojskovati. V Sloveniji pa pregovorno depresivni in otopeli posamezniki po orožju vedno pogosteje posežejo, da rešujejo povsem osebne težave. Večina od njih niti ne pomisli na to, da bi si pridobivala dovoljenje za to orožje. Raje streljajo brez potrebnega dovoljenja. Več kot bo celotna družba imela težav, bolje bodo očitno služili razni trgovci z orožjem. Že zdaj se skoraj vsak mesec v Sloveniji nekdo strelja.
Preberite si tudi članek "Strelske tragedije: Za orožje niso imeli dovoljenja"
