Mit št. 1: Koronavirus SARS-CoV-2 so naredili Američani in ga namenoma vnesli na Kitajsko (Wuhan).
V nekaterih medijih je bilo zaslediti namigovanja, da je ameriška delegacija vnesla koronavirus (severe acute respiratory syndrome coronavirus 2) na Kitajsko. Z ozirom na to, da so verjetno odkrili prvega okuženega na Kitajskem z detektivskim sledenjem pacientom nazaj v času tja do novembra 2019, je to zelo malo verjetno, praktično neverjetno.
Mit št. 2: Koronavirus so naredili Kitajci v svojih laboratorijih - Wuhan jih ima veliko.
Eksperti trdijo, da je koronavirus podoben drugim naravnim koronavirusom in da znanstvena analiza genetskega zapisa kaže znake naravnih evolutivnih sprememb. Našli so sledi netopirja in še neke eksotične živali, morda luskavca. Zelo malo verjetno je, da ni nastal naravno.
Vsaj pri enem hišnem ljubljenčku so našli koronavirus, a je to zelo velika izjema. Sedanja verzija koronavirusa se prenaša s človeka na človeka preko ljudi ali neposredno po zraku, osebnem stiku ali posredno preko predmetov.
Mit št. 4: Obstajajo domača zdravila, ki zdravijo koronavirus.
Po nekaterih govoricah naj bi taka zdravila obstajala, vendar v resnici ni zdravila za koronavirus. Lahko si le vnaprej izboljšate imunski sistem z več spanja in manj stresa ali matičnimi mlečki in podobnim, predvsem pa se izogibajte stikom. V bolnici dobite določena zdravila (na primer proti artritisu), ki lajšajov težave, vendar virusa ne zdravijo. Pač pa domača zdravila pomagajo pri hitrosti ozdravljenja. Kitajci so dajali poleg običajnih zdravil v bolnšnici domače zelenjavne juhice kot del zdravljenja in poročali o tretjino hitrejšem okrevanju. Slovenska tradicija stavi na juho iz zelenjave in domače kure.
Mit št. 5: Temnopolti (ali druge skupine) ne dobijo koronavirusa.
V Afriki je res manj koronavirusa, vendar ga črnci dobijo kot drugi. Raziskovalci ugotavljajo, da je vreme in podnebje med dejavniki, ki vplivajo na hitrost širjenja virusov. Ker je v Afriki bolj vroče in vlažno, je to lahko eden od dejavnikov, da se virus tja še ni dobro razširil.
Mit št. 6: Obrazne maske nič ne pomagajo.
Ameriški strokovnjaki trdijo, da so virusi premajhni, da bi jih večina mask lahko ustavila. Azijske izkušnje pa so, da so maske zmanjšale prenosljivost. Kvalitetne maske pomagajo, manj kvalitetne manj.
Mit št. 7: Vročina ubije koronavirus.
Ta mit je nejasen, ker empirika kaže, da je v vročih in vlažnih krajih virusa manj oz. se težje širi. Podobno kot drugi virusi v vročem in vlažnem verjetno hitreje umre oz. pade na tla. Če pa si npr. sušimo roke s toplim zrakom, ni bistvene razlike kot z zrakom sobne temperature.
Mit št. 8: Virus je na Kitajskem že izginil.
V Wuhanu so zaustavili rast virusa, vendar s pretrganjem socialnih stikov. Če (ko) se bo začelo normalno življenje, je možen povratek.
Mit št. 9: Koronavirus bo trajal do aprila, ko se bo segrelo.
Ker je postal globalen, to pomeni, da bo vedno nekje primerna temperatura. Morda oziroma verjetno ga bo v tropih manj, a na severnem ali južnem polu bo vedno hladno in suho – idealno za širjenje, kot kaže
sedaj. Koronavirus bo verjetneje z nami mesece, če ne že leta.
Mit št. 10: Jeseni bo na voljo cepivo proti koronavirusu, ki bo zaustavilo virus.
Optimisti menijo, da bo cepivo na voljo kvečjemu čez eno leto. Pa tudi ko bo cepivo prišlo, bo trajalo nekaj časa, preden bo prišlo v Slovenijo. Težko napovedati, a približno eno leto je najpogostejša ocena strokovnjakov, pa še takrat le v primeru "bližnjic". Resda cepiva za določene koronaviruse kot SARS
obstajajo, vendar to ne vpliva na omenjene ocene.
Mit št. 11: Čez 14 dni bo v Sloveniji koronavirusa konec.
Izkušnje iz drugih držav kažejo, da traja precej dalj časa, da se razmere umirijo, pa še potem virus "tli"
in so potrebni določeni ukrepi, da lahko kolikortoliko normalno živimo. Koliko časa bodo potrebni neki izredni ukrepi v Sloveniji, je težko oceniti, najverjetneje tedne. Virus bo vplival na življenje v Sloveniji mesece, morebiti celo leta, vendar upamo, da se bo tudi v Sloveniji dalo ob primerni higieni in zmernih ukrepih skoraj normalno živeti po nekaj tednih posebnih ukrepov.
Mit št. 12: Mladi ne dobijo koronavirusa in ne umirajo.
Mladi ga dobijo precej redkeje kot starejši, a dobijo ga in tudi umirajo.
Mit št. 13: Vsi starejši so ob koronavirusu obsojeni na smrt.
Starejši sami doma imajo manj socialnih stikov, zato so v manjši nevarnosti okužbe kot mlajši ali starejši v domovih. Ko pa zbolijo, igra ključno vlogo nekaj faktorjev: ali je bolnišnični sistem preobremenjen in jih ne sprejemajo več (v Italiji najprej niso sprejemali 80-letnikov in starejših, sedaj že ne 65-letnikov in v domači oskrbi imajo bistveno slabše možnosti preživetja), ali so starejši kadilci oz. kako drugače dihalno prizadeti, starost sama (ko sposobnost imunskega sistema upade). V Italiji je smrtnost starejših kot 80 let okoli 15 odstotkov, kar pomeni, da jih še vedno 85 odstotkov preživi.
Mit št. 14: Koronavirus je smrten kot gripa.
Koronavirus je približno desetkrat bolj smrten kot običajna gripa, vendar tudi približno desetkrat manj
smrten kot najhujše gripe, recimo Španska gripa z 10-odstotno smrtnostjo. Osebno sem poznal ljudi, ki so se spomnili, kako je v njihovi družini "Španka" pobila vse otroke. Tudi SARS, prejšnja varianta
koronavirusa, je imel smrtnost okoli 10 odsttokov, vendar se je ravno zaradi velike smrtnosti relativno kmalu ustavil.
Mit št. 15: Posebni ukrepi nimajo smisla, najbolje se je takoj prekužiti in potem bomo imuni.
Če bi se vsi v Sloveniji okužili, bi umrlo od 40 do 20.000 državljanov. Imunost za sorodne soje bi bila s tem dosežena, a ne tudi za nove, kjer bi se zgodba ponovila. V primerjavi s podatkom, da se letno pri nas rodi
20.000 otrok, kar je 10.000 otrok premalo za vzdrževanje prebivalstva na enakem nivoju, ali da je mrtvih
letno v prometnih nesrečah okoli sto, potem je nekaj tisoč umrlih v roku nekaj mesecev grozljiva
številka.
Mit št. 16: Koronavirus bo mutiral in postal manj nevaren.
Koronavirusi mutirajo in se spreminjajo, bolj verjetno v manj smrtno varianto, vendar lahko tudi v bolj smrtno, kot je bil primer s špansko gripo (drugi val je bil najbolj smrten). Napovedi so tu nehvaležne.
Mit št. 17: Kitajska je bila neuspešna pri boju z virusom.
Kitajska je sprva res zatirala vse govorice v zvezi z novo boleznijo, vendar je nato uspešno zaustavila
širjenje, zgradila je velike bolnice v rekordnem času. Kitajska bo prenehala izvažati zdravila in s tem povzročila globalno zdravstveno krizo. V nekaterih medijih so se pojavila namigovanja, da bi Kitajska lahko prenehala izvažati zdravila v ZDA. Na Kitajskem se naredi okoli 90 odstotkov vseh antibiotikov za ZDA in podobno za nekatera druga zdravila, zato bi v primeru zadržanja res prišlo do velikih problemov. Po drugi strani pa ni pretirano realno pričakovati, da bi Kitajska dejansko to naredila, najverjetneje le kaže svoje “mišice”.
Mit št. 18: Evropa in Slovenija sta uspešni v boju z virusom.
Evropa je trenutno najbolj neuspešna v boju z virusom. Med uspešne države lahko štejemo Singapur, mesto Hongkong, Tajvan, tudi Južno Korejo. Med najbolj neuspešnimi državami na svetu lahko naštejemo Italijo, ki ima v času pisanja 520 okuženih na milijon prebivalcev in smrtnost skoraj 10 odstotkov (2.500 umrlih pri 26.000 okuženih).
Za primerjavo: Kitajska ima smrtnost manj kot štiri odstotke, Japonska manj kot tri odstotke. Slovenija je s svojimi 132 okuženimi na milijon prebivalcev (v času pisanja prispevka) na 22. najslabšem mestu na svetu. Med najslabšimi po deležu okuženih so prve tri evropske države (Italija, Norveška, Švica), med najslabšimi 15 državami na svetu so skoraj vse evropske. Če so se ob pojavu koronavirusa Kitajci borili s povsem neznano boleznijo, a jo ukrotili, kakšen izgovor imajo evropski in slovenski politiki, da so tako zamudili s pravočasnimi ukrepi? Morda takega kot najbogatejši človek na svetu, ki se je strinjal, da njegovi zaposleni lahko ostanejo doma, če zbolijo za koronovirusom, in se jim da nadomestilo, vendar iz žepov zaposlenih v tem obratu?
Po drugi strani pa kritiki Kitajske vladne politike včasih končajo v ječi ali "samo" izginejo iz javnosti, kar je neprimerno bolj neprijetno kot masovni histerični napadi po socialnih medijih, ki so se zgodili avtorju tega prispevka, ker je pojasnjeval eksponentno rast v demografiji in neprimernost slovenske demografske politike.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
Žalostno