Pravih moških ni več

Ljudski glas pogosto zadene žebljico na glavico, čeprav ne pozna znanstvenih osnov za ugotovitev. Tako med ljudmi že dolgo kroži krilatica, da pravih moških ni več – da izumirajo. Nihče ne ve, kaj bi bilo temu krivo, a starejši modri ljudje, tako ženske kot moški, iz svojih spominov povedo, da se je nekaj spremenilo pri »moškosti«, da so današnji moški vse preveč »mehki«.

Dr. Matjaž Gams Anže Petkovšek

V zadnjih nekaj letih pa jim je uspelo zbrati dovolj meritev, da je spoznanje začelo pronicati skozi zapore. Zanimiva knjiga o upadanju je »Odštevanje: kako naš moderni svet ogroža količino spermijev …«. Dr. Shanna H. Swan je vodilna strokovnjakinja na tem področju. Njena skupina je raziskovala zahodne države in ugotovila, da je v štirih desetletjih količina spermijev upadla za 50 odstotkov. Pri tem so pregledali 185 študij z nad 45.000 moškimi. Strokovnjaki so tudi napovedali, da bo s tem trendom moderni zahodni svet prešel v splošno neplodnost. S tem so dosegli svetovno odmevnost, medtem ko doma temu pogosto glasno ugovarjamo.

Čeprav takrat ni bil znan vzrok za porast neplodnosti, so v knjigi že navedeni nekateri osnovni napotki, kako bi se veljalo izogibati škodljivim kemikalijam. Najbolj osnovni ukrep je, da vodo filtrirate, celo s preprostimi filtri z ogljem, ki jih je treba pogosto menjati. Koliko med vami to počne?

"Študija, objavljena 15. novembra letos, je prižgala alarm prve stopnje."

Pred nekaj leti je bil pogost ugovor, da gre za trenutno onesnaženje ozračja in da bo z boljšim varstvom okolja problem premalo spermijev izginil ali vsaj oslabel. Takrat se je zdela hipoteza možna. Študija, objavljena 15. novembra letos avtorjev Hagai Levine idr. »Temporal trends in sperm count: a systematic review and meta-regression analysis of samples collected globally in the 20th and 21st centuries«, pa je prižgala alarm prve stopnje.

Profimedia

Prejšnje študije obeh raziskovalnih ekip dr. Swanove in dr. Levina so se ukvarjale s spermo v Severni Ameriki, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji z intuitivnim ugibanjem, da sperma upada samo v razvitem svetu, recimo zaradi preveč ženskih hormonov v vodi. Najnovejša študija pa je pokazala, da gre za globalni pojav – po vsem svetu, razvitem in nerazvitem. Še več - prve študije so sistematično in usklajeno kazale, da se upadanje dogaja s stopnjo 1,2 odstotka letno. Zadnja leta pa se je upadanje več kot podvojilo na 2,6 odstotka letno.

Žal pa nove študije niso nič napredovale v smislu ugotavljanja, kaj naj bi bil razlog za upadanje sperme – plastika, hormoni, stresno življenje, hrana v plastiki in konzervah, hormoni v vodi, zdravila, kajenje, onesnaženje … vse to je pokazalo neki negativen vpliv na količino sperme, a države imajo zelo različne pogoje, pa je padec globalen. Morda droben napotek: velja se izogibati hrani, ki je v stiku s plastiko ali kovino.

Strokovnjaki kot prof. Richard Sharpe z Edinburgh University’s MRC Centre for Reproductive Health se sprašujejo, kam to vodi. Slovenski strokovnjaki smo bili leta 2018 bolj neposredni in smo drzno povedali, da v nekaj 100 letih vodi v izumrtje malih evropskih narodov.

Profesor Sharpe je dejal, da je to zelo slaba novica za starševstvo, saj se v modernem svetu ženske odločajo za prvega otroka pri 30 - 40 letih, ko je njihova rodnost približno pri polovici tiste pri 20.-ih letih. Zdrava sperma vsebuje 15 milijonov spermijev na mililiter. Za oploditev je dovolj en sam spermij, a vendar je za normalno oploditev, kjer se dogaja huda selekcija v tekmovanju spermijev, potrebna mnogo večja količina.

V normalnem zdravem izlivu je 200 milijonov spermijev, zdrav mlad moški pa generira 1500 spermijev na minuto – ženske bodo proizvedle le 500 jajčec za celo življenje iz okoli 2 milijona zametkov, ki jih prinesejo s seboj ob rojstvu. Moški ima v povprečju dva otroka v življenju, a za to v povprečju proizvede okoli bilijon spermijev, oziroma jih je pred sto leti.

"Znanost vedno trpi, kadar ji ideologija natika uzdo, v Sloveniji še bolj kot v tujini."

Velika večina spermijev gre v nič, tako da s primerno pomočjo sedanje upadanje količine sperme vseeno še ni nevarno za civilizacijo. Nesporno pa moški z manjšo količino spermijev niso več normalni moški, njihova kakovost življenja enostavno ni taka, kot bi lahko ali morala biti. Ugotovitev drži v povprečju, a nekateri tega problema nimajo prav izrazitega, drugi pa zelo. Zanimivo je tudi, da približno tri četrtine mladih (potencialno plodnih) ljudi ne ve nič o svoji plodnosti (starejši pač vedo, da niso več).

Žurnal24 main

Vsako novo spoznanje običajno pripelje do kritik. Tako je tudi dr. Tomaš Sobotka, eden vodilnih evropskih demografov, v intervjuju v Delu vsaj rahlo kritiziral ugotovitve o izredno slabi perspektivi malih narodov, čeprav tudi sam ugotavlja, da rodnost upada. Za razliko od mednarodne kulturne diskusije o znanstvenih vprašanjih imamo v Sloveniji pogosto nerazumljivo ideološke in agresivne odzive, recimo oznaka »nazadnjaški pogledi« državnega svetnika Branimirja Štruklja. Posledično ni v Sloveniji nobene tekoče tovrstne študije glede zmanjševanje števila spermijev in ne glede podpore demografski konferenci in ne glede slovenskih projekcij. Znanost vedno trpi, kadar ji ideologija natika uzdo, v Sloveniji še bolj kot v tujini.

Ko avtor to tematiko omenja na predavanjih, je kar pogost odgovor, da je zmanjšanje števila spermijev dobra stvar, da bodo s tem moški bolj krotki in prijazni. Da ni nič škodljivega. Pa ste kdaj pomislili, da s tem dosežete nekaj podobnega kot mehko kastracijo moških? Si to želite vašemu sinu, partnerju?

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.