Z mislimi sem te dni pri starših tistih novorojenčkov, ki so se rodili s prirojeno srčno napako in čakajo na operacijo, ki bi otroku rešila življenje. Kaj bi naredila na njihovem mestu? Bi pobrala prihranke, zastavila imetje, prosila za prostovoljne prispevke ..., da bi otroku omogočila operacijo nekje v tujini, nekje, kjer bi zdravnikom lahko zaupala?
Mislim na starše, ki so otroka izgubili. Morda ne zato, ker mu ne bi znali pomagati, pač pa zaradi sebičnosti in nečloveškosti zdravnikov. Zaradi zdravnikov, ki so nezmožni komunicirati, organizirati, ki so nezmožni na prvo mesto postaviti malega, nebogljenega bolnika, pač pa na prvo mesto postavljajo svoj egoistični jaz. Kako bodo starši teh otrok živeli s tem? Kako si bodo oprostili, da niso iskali druge možnosti?
Govorila sem z enim od bogov v belem, neposredno odgovornim za potek programa otroške srčne kirurgije na UKC Ljubljana, glede katerega vmesno poročilo mednarodnega nadzora pravi, da je zaradi zdravniških napak umrlo okoli deset otrok. Niso ga zanimali mali bolniki, ki so bili pa jih ni več, in mali bolniki, ki prihajajo. Niso ga zanimali starši na smrt bolnih otrok. Zanimalo ga je, ali se bo po tem, ko bodo objavili poročilo nadzora nad otroško srčno kirurgijo, lahko tolkel po prsih, ker je imel bolj prav kot tisti drugi.
Notranji spori so usodo otroškega srčnega programa krojili vse od začetka, od leta 2007. Zdravniki so bili razdeljeni na dva pola in skupaj s predstojniki, direktorji in vodstvom UKC, programa niso bili sposobni peljati. O njihovih zdrahah je bilo javno zapisanega veliko. Zgodbe staršev umirajočih otrok, ki niso vedeli, kje in kdaj bodo otroci, če sploh bodo, operirani, ki so jih zdravniki pošiljali vstran, kadar je šlo za malega bolnika, ki ga zdravi "konkurenca", so nedoumljive. A resnične.
Po osmih letih v Ljubljani še vedno nimamo srčnega kirurga, ki bi lahko izvajal zahtevne operacije na otroških srcih, čeprav je bil to eden glavnih namenov vzpostavitve programa otroške srčne kirurgije. Malčke vozijo v tujino, k nam prihajajo kirurgi iz Češke in Italije.
Kaj je v ozadju vsega skupaj? Nekolegialnost, sebičnost, pohlep?
In kaj je v ozadju dogajanja na intenzivnem oddelku Nevrološke klinike, v ozadju nehumanih smrti hudo bolnih, ostarelih bolnikov? Tudi tam so leta in leta dogajanje krojili spori in nesoglasja med zaposlenimi. Vse več je tistih, ki trdijo, da je zdravnik Ivan Radan žrtveno jagnje, postavljeno na oltar, ker nekomu drugemu ni uspelo skozi zadnja vrata pripeljati dobavitelja medicinske opreme, od katerega bi sam seveda imel velike koristi.
Največja preiskava glede korupcije v zdravstvu, ki se je začela decembra 2013 in še ni dobila epiloga, je pokazala, da so zdravniki in zaposleni v zdravstvenih ustanovah, ki so pomagali pri izbiri dobavitelja medicinskih pripomočkov, za to dobivali od deset do sto tisoč evrov provizij. Ne le gotovino, tudi zlate palice so našli preiskovalci. Preiskava se ni začela na podlagi prijave katerega od zdravnikov ali koga drugega iz zdravstva. Ne, preiskava se je začela na podlagi prijave dobavitelja, ki ni več mogel ali hotel plačevati astronomskih podkupnin. Kako zelo zgovorno.
Ne vem in ne morem soditi, kaj je res in kdo ima prav. Vem pa, da bomo, tako kot v primeru Nevrološke klinike in korupcije kot tudi v primeru otroške srčne kirurgije, slišali izjave o tem, kako nihče ničesar ni vzel, nič narobe naredil in kako ga obtožbe na njegov račun prizadenejo. Prizadeti so lahko le vsi tisti dobri in pošteni zdravniki, zdravniki, ki delajo za bolnika in ki so na račun teh drugih, izgubili zaupanje pacientov.
Zdravniki so naše zadnje in naše edino upanje, ko zbolimo. Komu bomo lahko zaupali, če ne moremo zdravnikom?
Preberite še: Uradno poročilo v nekaj dneh
Ministrica otroških smrti ne komentira
sergeja.hadner@zurnal24.si
bele halje je potrebo spraviti v red, da ne bodo mislili da so samosebi namen, veliko jih je takih. Potem pa sindikalisti zahtevajo povečanje plač, zakaj že?
se ne čudim,saj delajo kar čejo in se obnašajo povsem nehumano,a jim se nikoli nič ne zgodi. res da niso isti vsi zdravniki a jih je več šalabajzerjov in nečloveških kot ta pravih. sramota za državo,da ne počisti s temi… ...prikaži več nehumanimi in nečloveškimi šalabajzerji. če ne ukrenejo nič bodo še naprej morili. čas je da se znebijo šalabajzerjev ,za dobro državljanov.res je vprašanje koliko so jih pomorili v interesu šparanja in nečloveškosti.