V Sloveniji lahko pacient dobi odškodnino, če je dokazana zdravniška strokovna napaka oziroma odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, vendar si jo mora izboriti, v večini primerov, po sodni poti.
Tako v šempetrski bolnišnici zaradi nerazumne napake pri zamenjavi plinov svojcem umrlih niso ponudili odškodnine, saj, kot utemeljujejo, ni šlo za strokovno napako. UKC Ljubljana svojcem odškodnine ni ponudil niti zaradi napak, ki so se dogajale na Nevrološki kliniki in jih razkriva primer Radan, niti staršem, otrok, ki so bili zdravljeni v programu otroške srčne kirurgije, glede katerega je poročilo mednarodnih strokovnjakov potrdilo, da je bil neustrezen in je ogrožal življenja malih bolnikov. Glede odškodnine zaradi zdravstvenih zapletov, do katerih je prišlo med zdravljenjem male Neže, bi na UKC razmišljali le, če bi dobili odškodninski zahtevek.
Odškodninske zahtevke bolnišnice, ki večinoma napak ne priznajo niti se ne poravnajo, odstopijo zavarovalnicam, nato pa se začne dolgotrajni sodni postopek. Spomnimo samo dolgega postopka zaradi smrti Bora Nekrepa ali na primer Šilih, ki je trajal 23 let in so ga obravnavali tudi v Strasbourgu.
V postopkih morajo svojci ali bolniki dokazovati, da je bilo zdravljenje malomarno, sicer do denarnega nadomestila niso upravičeni. Sistem, ki so ga zavrnili v številnih evropskih državah, kjer ljudem, ki so med zdravljenjem utrpeli škodo, čeprav med postopkom ni bila narejena zdravniška napaka, plačajo odškodnino. Nekrivdni sistem odškodnin torej pomeni pravično denarno nadomestilo zaradi zdravstvenega zapleta, četudi ni prišlo do zdravniške napake. Odškodnine bi izplačali iz posebnega sklada, ki bi ga, kot predlagajo zdravniki, financirali zdravstveni izvajalci in zdravstveno zavarovanje.
Bolnišnica Postojna, ki je morala odškodnino kriti sama, se je znašla v likvidnostnih težavah, kar imajo potencialno lahko posledice za celoten zdravstveni sistem. Tveganje za finančne težave bolnišnic, je veliko. Zavarovanja, ki jih imajo za primere napak sklenjene bolnišnice, so nizka.
V državah, kjer so uveljavili nekrivdni odškodninski sistem, pa so okrepili sistem poročanja, ugotavljanja izvora zdravstvenih zapletov in njihovo preprečevanje. Le če napako poznaš. lahko preprečiš, da se ne bo ponovila, oziroma jo odpraviš.
Tukaj se Slovenija znajde na zelo trhlih nogah, saj je splošno znano, da so naši zdravniki nezmotljivi. Medtem ko pri nas podatkov o takih zapletih skoraj ni, imajo v tujini prijavljenih med osem do deset odstotkov nepredvidenih nevarnih dogodkov med vsemi zdravljenimi bolniki.
Zdravstvene zaplete torej pometamo pod preprogo, strokovni nadori so redki, velikorat pride do njih zaradi pritiska javnosti, ne stroke.
Zmotno pa je, da je mižanje pred zdravniškimi napakami, za kogar koli poceni.
imaš prav..vse to pa zopet plača zavarovalnica ,kar pomeni spet mi v dragih zav. premijah. gre se samo za popust ki ga bi nekdo pokasiral ,če bi delali vse kakor treba!
50 milijonov zdravstvo pokasira od davkoplačevalcev mesečno, tako da je 1 miljon odškodnine pljunek v morje zato ,da se prepotentni zdravniki spustijo na realna tla.Začetek je pa obetaven.