Se spomnite igralne konzole Game Boy? Tiste izvirne, v obliki opeke in sivi barvi s črno-belim ekranom? Če ste jo uporabljali, najbrž štejete vsaj trideset pomladi. Na omenjeni konzoli je bilo moč igrati veliko igric, med njimi tudi takšno z NBA motivom. Lahko si izbral takratne zvezdnike in se pomeril v igri ena na ena. Michael Jordan, Magic Johnson, Charles Barkley, Dominique Wilkins, Patrick Ewing, Larry Bird ...
V tistem času, pa tudi nekaj let kasneje, smo ljubitelji športa in košarke enkrat na teden, takrat na nacionalki, lahko spremljali oddajo NBA Action. Ko so bili prenosi tekem najmočnejše košarkarske lige na svetu pri nas prava redkost, smo občudovali poteze velemojstrov in čakali na vrhunec - deset najlepših potez tedna.
Ko se spomnim teh, zame otroških in mladostniških dni, se mi današnja situacija zdi zares izjemna. Takrat so bili najboljši svetovni košarkarji svetlobna leta pred našimi asi in misel, da bi Slovenci lahko mešali štrene fantom iz Dream Teama, se je zdela blazna. Danes imamo dva, ki ne le mešata štrene, ampak odločno kreirata NBA krajino po svojem okusu. Luka Dončić in Goran Dragić.
Z razmahom digitalne dobe, ko je za razliko od devetdesetih praktično vsako akcijo moč videti v realnem času, vrhunci pa se s kratkim zamikom pojavijo na družbenih omrežjih in portalih, so tudi NBA zvezdniki bolj na očeh neameriške javnosti. Košarka je za nogometom drugi globalni šport in elitni igralci so prepoznavni po vsem svetu. ZDA so glede ekonomske moči, medijske pozornosti in množičnega razvoja mladih še vedno pred ostalimi državami, toda svet lovi korak. Predvsem pa posamezna okolja, kot je na primer področje nekdanje Jugoslavije, iz svojih talentov znajo potegniti maksimum in jih pripraviti na izzive onstran luže.
V letu 2020, ko imamo NBA zvezdnike skoraj vsi na dosegu prsta (beri: na telefonu), je tista mistika, občutek nedosegljivega ideala iz zgodnjih devetdesetih, izginila. Izginila je tudi domneva, da košarkarji iz Evrope ne morejo biti obraz franšize ali lige. Za to so zaslužni številni asi s stare celine. Danes je dvakratni zaporedni MVP lige Grk, na letošnji All-Star tekmi pa smo videli še Slovenca, Srba, dva Kamerunca, Litovca, Avstralca in Francoza. Kar tretjina od izbrane štiriindvajseterice torej ni bila iz Severne Amerike.
Ob vseh teh dejavnikih morda malce izgubimo perspektivo pri oceni trenutnega udejstvovanja dveh najboljših Slovencev. Dončićeva lahkotnost na parketu, njegova neverjetna, pravzaprav zgodovinska statistika in trenutki genialnosti v najbolj zahtevnih situacijah so preprosto fascinantni. Tako kot so navdihujoči Dragićeva konstantnost, inteligenca in vodenje ene najboljših ekip lige, kjer po potrebi prevzame še vlogo glavnega strelca.
V preteklih dneh, ko se je Dončić z Dallasom že poslovil od končnice, Dragić pa nizal gladke zmage za uvrstitev v finale Vzhoda in ob tem igral eno najbolj pomembnih vlog v obrambi in napadu, so me nekateri, ki poznajo mojo obrt, spraševali, zakaj novinarji toliko pišemo o Dončiću in manj o Dragiću. Za to obstaja nekaj objektivnih razlogov. Naj jih naštejem.
Dončićeva statistika je v primerjavi z Dragićevo bolj impresivna, še posebej zaradi kratkega NBA staža mlajšega od obeh Ljubljančanov. Skoraj vsak teden je podrl kakšen mejnik: najmlajši, ki je dosegel toliko in toliko točk in podaj na eni tekmi, prvi ki je v svoji prvi sezoni dosegel to in to na toliko zaporednih tekmah ... Ko nekdo ruši rekorde Michaela Jordana, Magica Johnsona ali LeBrona Jamesa je to pač medijsko odmevno.
Luka je obraz franšize, ki se nahaja v srcu enega največjih medijskih trgov v ZDA in čeprav so v središču pozornosti nogometni Dallas Cowboys, "Big D" z okolico premore ogromno športnih navdušencev, za katere Dončić predstavlja novega, boljšega Dirka Nowitzkija. Pri Miamiju je prvi zvezdnik Jimmy Butler, na All-Star pa se je letos prebil tudi Bam Adebayo. Nenazadnje, All-Star je tudi Luka. In tekmo vseh zvezd je začel v prvi postavi. Poleg tega se je lani okitil z nazivom novinca leta.
Dragić je v ligi že vrsto let in na njegove predstave smo se morda že malce navadili. Podobno bi lahko rekli za Anžeta Kopitarja v NHL. Dončić je zvezdniški status dosegel že v Evropi, z Madridom in reprezentanco, nato pa silovito vstopil v NBA svet in postopoma začel spreobračati tudi mnenja skeptikov. Njegova krivulja gre navzgor. In obeti so zares neverjetni ...
Dončić je več pozornosti kot Dragić dobil tudi v ZDA. Jeff van Gundy, nekdanji trener in skupaj z Markom Jacksonom eden najbolj zabavnih, poučnih in spoštovanih strokovnih komentatorjev, je med serijo Mavericks - Clippers dejal, da je Luka zanj že med petimi najboljšimi košarkarji na svetu. V sledečih dneh, ko je bil Dončić po epski trojki v zadnji sekundi podaljška tema številnih televizijskih pogovornih oddaj v ZDA, so mnogi sicer izrazili zadržke, da bi ga postavili pred LeBrona Jamesa, Kawhija Leonarda, Jamesa Hardena, Kevina Duranta, Giannisa Antetokounmpa, Anthonyja Davisa in še koga, toda le redki so si še drznili reči, da ni v elitni deseterici. In to pri enaindvajsetih letih, ko so bili številni velemojstri, vključno z Jordanom in Birdom, še na univerzi.
Toda vse to bo zdaj moralo stopiti na stran. Dončić se bo moral umakniti Dragiću. Odlično vodeni Miami z za NBA kar malce specifično "garaško" kulturo, vedno čvrsto obrambo in discipliniranim ter uravnoteženim napadom se bo z Boston Celtics boril za mesto v velikem finalu lige NBA. Dragić bo eden odločilnih faktorjev v seriji. Povedano drugače: od Slovenca je v precejšnji meri odvisno, ali se bo Vročica prvič po šestih letih spet prebila v finale. Goran je preveč pomemben za moštvo, da bi le-to lahko preživelo njegovo slabo predstavo. A sam ne dvomim, da bo na vrhunskem nivoju.
V letošnji končnici Dragić deluje izjemno trdno. Na prvih sedmih tekmah je dosegel dvajset točk ali več, ob tem pa vedno dodal lepo bero skokov in asistenc. Njegovo razigravanje soigralcev, začenjanje akcij in pametna igra v obrambi so ključni za uspeh čete Erika Spoelstre. Dragić zna v pravem trenutku pritisniti na sodnike, dvigniti soigralce in se postaviti zase. Lahko bi rekli, da daje ton igri Miamija, morda celo bolj kot Butler. In to, da je ekipo pripeljal med štiri najboljše v ligi, potem ko tega ni pričakoval nihče, pove dovolj.
Dragić je moja generacija in zato ga morda spremljam celo raje kot Dončića. V športni svet sva kot malčka zakorakala v istem času, najbrž poslušala podobne šale in gledala iste oddaje. Tudi NBA Action. Zagotovo bom gledal vse njegove preostale tekme do konca sezone, kolikor jih pač že bo. Podočnjaki, zehanje in utrujenost so cena, ki sem jo pripravljen plačati za tovrstne športne užitke. A realno gledano sem bolj začuden nad Dončićem. In, dragi bralci, glede na številke branosti ste tudi vi. Vsi ti pošastni trojni dvojčki, trojke z velike oddaljenosti, poigravanje z zvezdniki ob prodorih pod koš ... Vse to zahteva pozornost. Posebej, če gre za 21-letnika v igri, kjer belopolti Evropejec ne bi smel dominirati na takšen način. To vam bo najbrž povedal tudi Goran Dragić.
Ko gledam oba na parketu, sem kot otrok slovenskega športa zelo ponosen. Ponosen sem na njun način igre. Če bi se zanašala le na svoje fizične sposobnosti, ne bi bila uspešna. Oba imata izjemen pregled nad igriščem, večinoma sprejemata prave odločitve z žogo v rokah (Američani temu pravijo "high basketball IQ") in se ne bojita odločilnega trenutka. Oba sta borca, tekmovalna do obisti in pripravljena na mukotrpno konstantno izboljševanje svojih vrlin. Vse to so dobre lastnosti, ki so splošne narave in se ne aplicirajo le na šport ali košarko. Oba imata vse našteto, obenem pa obilo talenta. Dončić morda malce več kot Dragić, a ima slednji na svoji strani igralske in življenjske izkušnje. Oba pa sta fantastična reklama za Slovenijo in naše delo z mladimi športniki.
Dvomilijonska država je doslej dala že enajst NBA igralcev. Ta številka nepoučenim ne pove veliko, poznavalcem košarke pa mnogo. Velja poudariti, da so bili le redki Slovenci v NBA zgolj statisti. Marko Milić je še oral ledino, Radoslav Nesterović, Beno Udrih in Saša Vujačić pa so se okitili s šampionskim prstanom, Udrih in Vujačić celo dvakrat. Vsi so imeli prepoznavne, čeprav ne glavne vloge v svojih ekipah. Boštjan Nachbar je pokazal nekaj odličnih predstav in občasno polnil statistiko, svoje sta dala tudi Uroš Slokar in Primož Brezec. Slednji je dosegel zgodovinski prvi koš za novonastalo franšizo Charlotte Bobcats. Poleg vseh naštetih sta se v NBA preizkusila še Zoran Dragić in letos Vlatko Čančar.
V letošnji zaradi pandemije podaljšani sezoni so ostale le še štiri ekipe. Eni od njih bo dirigiral Slovenec. Tudi brez Dončića je to zadosten razlog za športno zadovoljstvo. Posebej, če ob tem pomislimo na čase smrtnih krčev analogne dobe in izvirni Game Boy ...
V zadnjih 4 tednih sem prejel 27346 EUR od dela s krajšim delovnim časom od doma. To službo sem dobil pred dvema mesecema in v prvem mesecu sem brez spletnih izkušenj prejel 20569 EUR. ......... >>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑬𝒓𝒐𝑷𝒓𝒐𝒇𝒊𝒕.𝐜𝐨𝐦
Vsako uro plačam več kot 90 dolarjev na daljavo z dvema otrokoma doma.Nikoli nisem mislil,da bi to imel možnost,vendar moj najbližji spremljevalec s tem pridobi več kot 18 tisoč mesecev na mesec in me je prepričala, da poskusim. netprofit10.com