Ko se je začela pandemija, se je velika večina držav vključno z EU zgledovala po dr. Anthonyju Fauciju, direktorju NIAS, v analogiji dr. Milanu Kreku kot direktorju NIJZ. Kmalu 81-letni dr. Fauci je sledil "trdim" nasvetom medicinske stroke, ki je obravnavala covid kot klasično infekcijsko bolezen, medtem ko na osnovi obsežnih analiz znanost ugotavlja, da je bila zato narejena vrsta neoptimalnosti oz. po domače napak. In jih delamo še naprej tako v EU kot Sloveniji.
Najprej se je treba zavedati, da je Slovenija tako kot druge države te velikosti le bolj ali manj sledila dogajanjem v svetu tako glede infekcij kot glede ukrepov. Z drugimi besedami – sledili smo smernicam ameriške in evropske medicinske stroke in politike.
Najprej ugotovimo, da je veliko zmot in poskusov vplivanja tudi v stroki. Tako je povsem možno, da je virus ponesreči ušel iz Wuhana, kar je v Žurnalu24 1. aprila 2021 poročal avtor. Prispevek je dobil le 200 branj do umika in nekaj kritičnih mailov avtorju, da se spušča v spekulativne vode. Do danes je bil bran okoli 3500-krat, najnovejša poročila pa ugotavljajo podobno. Gre za Nostradamusa ali le za pozorno sledenje objavam?
Druga pomembna osnova je, da bi pandemijo lahko ali celo morali ustaviti Kitajska in WHO. Res je korono zaradi "potuhnjenosti" prenosa po zdravih ljudeh težko nadzorovati, a vseeno so bili kiksi omenjenih, kot tudi EU in ZDA nerazumljivo veliki.
Napaka št. 1: neupoštevanje protiteles
Neupoštevanje prebolelosti in protitelesc je prva velika napaka. Tako ZDA kot EU obravnavata imunost zaradi prebolelosti kot manjvredno, čeprav vrsta študij, recimo izraelska kaže, da je naravna imunost boljša kot cepljenje tako glede trajanja kot odpornosti. Strokovno bi bilo torej pred cepljenjem vsakega treba preveriti na protitelesca in priznavati protitelesca kot dokaz imunosti, torej te voditi v spisku kot varne. Podobno smo predlagali v Državnem svetu.
Tako v Ameriki kot Sloveniji pa imajo tisti s protitelesci manjvreden status glede na uradno cepljene. Zato še preko medijev znanstveno utemeljeno pozivamo, da se privzame primerno število protitelesc kot enakovredno cepljenju in da se v obravnavi to šteje kot osnovno merilo, ne pa število cepljenj! Še danes se cepi s poživitvenim 3. odmerkom brez predhodne analize protitelesc.
Napaka št. 2: poletno izkoreninjanje virusa
covid je specifična bolezen starih in čeprav so novi soji čedalje nevarnejši za mlajše, se osnovno razmerje le počasi spreminja. Nekateri strokovnjaki so zato predlagali, da se čim hitreje prekuži vse mlade in precepi starejše, ter tako doseže najbolj učinkovito rešitev. Tudi avtor prispevka je to večkrat omenil v Žurnalu.
Posebej nesmiselno se zdi zbijanje infekcij čim bolj na nič v poletnih časih, ko pa je jasno, da ne bomo dosegli 100-odstotne precepljenosti in da je bistveno bolje zboleti poleti kot pozimi. Ker je potek bolezni toliko hujši, kolikor več virusov dobiš, bi bilo smiselno okužiti tiste, ki se nočejo cepiti, najprej z malo in potem čedalje večjo dozo virusov. Skratka, drugače kot s cepljenjem in prekuženimi se ne bo premagalo covida in čim prej v seštevku dosežemo 100 odstotkov, tem bolje. Čakanje, da bomo precepili mlade in stare do recimo 80 odstotkov, je Sizifovo delo, ki se bo odrazilo v bistveno večjem številu smrti.
Napaka št. 3: posiljevanje mladih
Če umirajo praktično le starejši nad 50 let, čemu ukrepi za vse dele populacije? Osnovni razlog je v klasičnem pristopu zdravstva, ki sledi stroki in pomoči vsem. Če ena bolezen grozi predvsem mladim in lahko pomagajo starejši, medicinska stroka zagovarja etično plemenito stališče, da morajo vsi pomagati. Pri covidu gre za smrti starim in zato naj pomagajo tudi mladi. Problem tega pristopa je, da ni optimalen za covid. Starejše je nujno cepiti, mlajše je dobro prekužiti, vmesni generaciji pa dati možnost lastne izbire. Posebej sporno je cepljenje in nošenje mask pri mladih, ker se taki ukrepi izkažejo kot v celoti negativni za mlade. Dodatno sporno je zavlačevanje infekcije z ukrepi kot zaprtje, ker v resnici povečuje število smrti.
Napaka št. 4: zapiranje šol in vrtcev
Število mrtvih ali resno obolelih v šolah in zlasti vrtcih je praktično nič. To so pokazale raznovrstne študije, recimo Švedska z odprtimi šolami 1.8 milijona starih od 1 do 15 let. Kot so pokazale številne študije tudi avtorja prispevka (Tomšič, Susič, Gams: Effectiveness of non-pharmaceutical interventions in handling the COVID19 pandemic), je zapiranje šol eden izmed najbolj učinkovitih ukrepov pri omejevanju širjenja covida, a kaj ko vsa zapiranja in omejitve skupaj ne pomagajo – izgleda, da bo covida zmerno malo šele ob precepljenju in prekuženju 100% populacije. Z drugimi besedami: precepiti in prekužiti je treba vse tako hitro, kot to zmore zdravstveni sistem. Čim prej, tem bolje. Zato je dolgotrajno zapiranje šol in vrtcev škodljivo, ker samo podaljšuje agonijo in povečuje verjetnost smrti starejših!
Napaka št. 5: maske
Tako v ZDA kot EU in Sloveniji se v maske polaga veliko upanj in argumentov. A ogromno število izvedenih študij kaže, da je učinek mask v splošnem precej omejen in za mlade pogosto škodljiv. V določenih pogojih, recimo v ozkem prostoru in slabem zračenju so zelo koristne za starejše, a takih prostorov je malo. Kot tudi dr. Dušan Keber poudarja že dalj časa, je zračenje bistveno bolj uspešno. Zakaj v medijih tega ne izpostavljajo, zakaj ni napotkov, kaj narediti (recimo v avtu pritisnemo gumb za vstop zraka od zunaj), zakaj ne raste število vgrajenih prezračevalnih sistemov, zakaj trgovine zapirajo vrata tudi v zmernih temperaturnih razmerah? Vse skupaj je najmanj nerazumljivo. Čeprav maske pomagajo vsaj malo tudi pri drugih boleznih, je bolj pomembno, da se dobro zrači. Še enkrat – če so prisotni starejši.
Napaka št. 6: sledenje kontaktom
Sledenje kontaktom je ena najmanj uspešnih metod, zapravljanje časa in denarja zaradi omenjene potuhnjenosti virusa. Če bi sledenje delovalo, bi že na začetku preprečili prodor virusa v Ameriko in EU. Tudi študija (Tomšič, Susič, Gams) pokaže tako.
Napaka št. 7: neizkoriščanje zmogljivih orodij
Vsaka bolezen je večdimenzionalen problem. Tako je bil covid obravnavan tudi na XPRIZE tekmovanju, kjer je ekipa z IJS dosegla drugo mesto na svetu, a se program še danes uporablja le posredno. Zdravniki tako v ZDA kot Evropi ali Sloveniji se raje koncentrirajo na ukrepe proti covidu in zanemarjajo posledice zaradi izpada gospodarstva, zaprtih šol, daljših čakalnih vrst, več umrlih zaradi raka in podobno. Vse to upoštevajo omenjeni programi, tudi naš z IJS, a kaj pomagajo izjemni programi umetne inteligence, ki jih ljudje nočejo uporabljati?
Poziv
Spoštovani odločevalci v zdravstvu in politiki! Trudili in dosegli ste marsikaj, zato vse spoštovanje. V preteklosti nismo mogli vedeti, da cepiva ne bodo tako uspešna kot pri drugih boleznih in nismo mogli vedeti, da bo covid tako "uspešno" mutiral. Sedaj vemo in zato upravičeno pričakujemo, da boste vsi skupaj prisluhnili glasovom razuma.
Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.
Google je plačal od 400 do 800 dolarjev za dnevno spletno delo od doma. V prvem mesecu sem prejel 21758 $ in 29467 $ v zadnjem mesecu google pay doma za 3 ure dela na dan. ... >>>>>>>>>>> 𝐖𝐰𝐰.𝑫𝒐𝒖𝑰𝒏𝒄𝒐𝒎𝒆.𝐜𝐨𝐦
Kar se pa dogaja sedaj je v določeni meri tudi načrtno ponavljanje preteklih napak z namenom njihovega prikrivanja in opravičevanja. Če je nekaj slabo, je pač slabo. Kosovel se je motil, gnoj ni zlato. Bolezni so v naravi stalnica. Bile… ...prikaži več so hujše in prišle bodo hujše. Ko bomo mi ali prihodnje generacije merili smrtnosti bolezni v desetinah odstotkov, takrat bodo današnja ravnanja ustrezna ali celo premila. Drugo pa je, če se bo človeštvo iz te lekcije kaj naučilo za naprej.
Pa kateri konj se je spomnil, da takoj po cepljenju izpolnjuješ PCT? Cepiva v splošnem so super stvar, vendar tokrat pa niso (še) presežek. Kolikšna je smrtnost virusa v splošni populaciji? 2%, 1%, več, manj? Izražam sožalje svojcem umrlih, a… ...prikaži veča ti deleži niso astronomski in niso primerljivi s smrtnostmi bolezni izpred stoletij. Ravnanje ob začetku pandemije moramo opravičevati s takratno nevednostjo in pomanjkanjem informacij.