"Gospa, sem v Parizu," me je v petek presenetil belokranjski mogotec Dari Južna, ko sem pričakovala, da se mi bo na telefonski klic oglasil nekaj ulic stran. Vprašanje, kaj vse je do tedaj že postoril med petkovim delovnikom za eno od ljubljanskih osnovnih šol, je bilo torej odveč. Nisem namreč edina, ki pričakuje, da bo vestno oddelal 630 ur. Eden od najbogatejših Slovencev je pogovor z mano zaključil, še preden bi mi ga sploh uspelo vprašati, ali si je za petkov "poslovni" izlet v Francijo izprosil dopust.
Denar - sveta vladar
Da bo zbiranje denarja za pomoč nevladnim organizacijam zanj tako ali tako prej poslovna priložnost kot kazen, so sodišču očitali številni. Južni so sodniki namreč dovolili, da kazen za pranje denarja odsluži z delom in ne v zaporu. A država zagotovo ni imela v mislih takšnih "kazni", ko je pred leti uzakonila možnost, da se do dveletne zaporne kazni odslužijo tudi alternativno. Mar ni upravičeno pričakovati, da bodo ti posamezniki, če jim že ni treba v zapor, kazen odslužili s trdim delom, ki bo res koristilo vsem? Alternativna kazen bi morala biti vzgojna, obsojenca pa bi bilo treba strezniti. Zakon ne prepoveduje, da bi nekdaj uspešni poslovneži in tajkuni za kazen opravljali dela, ki slovijo kot najtežja ali pa najslabše plačana. S pometanjem ulic ali nego ostarelih in pomoči potrebnih bi obsojeni tajkuni zagotovo začeli celo ceniti tudi vse tiste delavce, ki so nekoč za tajkunska podjetja opravljali najbolj "sramotna" dela za nekaj evrov na mesec. Za toliko, kot so tajkuni plačali za kavo sredi Pariza.
Sramota sramota sramota
To je pa dovolila sodniška bagra in privilegij izbrane kaste. Slovenčki, mi pa kar glejmo in trpimo...