Vlada in sindikati tudi danes niso dosegli bistvenega napredka, kje bomo letos varčevali. Pogajanja se nadaljujejo jutri. “Finančnih težav Slovenije bi se raje lotil z iskanjem dodatnih davčnih prihodkov,” opozarja Ivan Simič, nekdanji šef davčne uprave in direktor podjetja Simič & Partnerji.
Če bi ukrepe izbiral on, bi uvedel davčne blagajne, DDV dvignil za dve odstotni točki (kar bi na leto v proračun prineslo 200 milijonov evrov) in uvedel dodatna dohodninska razreda – najnižjega z le 10-odstotno in najvišjega s 50-odstotno obdavčitvijo.
Podpira tudi uvedbo nepremičninskega davka, ki v začetni fazi ne bi prinesel bistvenih davčnih prihodkov, ampak le preprostejši nadzor, je prepričan.
Računi neučinkoviti
Pravi, da so se v Sloveniji o davčnih blagajnah začeli pogovarjati že leta 2006. Analize so takrat pokazale, da se utaji od 40 do 80 odstotkov računov. Meni, da bi uvedba davčnih blagajn davčne prihodke na leto lahko povečala za od 400 do 500 milijonov.
Na vprašanje, zakaj tako izdatnega dodatnega prihodka ni uspelo pobrati še nobeni vladi, odgovarja, da je to ukrep, ki ga je izjemno težko uvesti, ker je veliko akterjev, ki so absolutno proti uvedbi blagajn. O tem, da bi zbiranje računov zmanjšalo sivo ekonomijo, kot predlagajo sindikati in obrtna zbornica, pa Simič dvomi.
Meja pri sto tisočakih
Mejo za 50-odstotno obdavčitev bi bilo po Simičevem mnenju smiselno postaviti pri sto tisoč evrih letnega prihodka. Po zadnjih dostopnih statističnih podatkih finančnega ministrstva (iz dohodnine za 2009) bi v ta razred padlo 3.800 zavezancev.
Vlada pa menda razmišlja, da bi bila ta meja nižje, nekje med 60 in 70 tisoč evri. Po tej različici bi v ta razred padlo od 15 do 21 tisoč zavezancev. Petdesetodstotno obdavčitev pri dohodnini že imajo v Avstriji (pa tudi na Cipru); meja je pri 60 tisoč evrih.
V Nemčiji pa se tako visoka obdavčitev začne šele pri prihodkih nad 250 tisočaki. Pri nas je zavezancev, ki padejo v zadnji dohodkovni razred, le 587, njihov prihodek pa več kot desetkrat presega povprečno bruto plačo.
Še več brezposelnih
“Danes, ko je zadeva pripeljana tako daleč, magične formule ni,” na vprašanje, kako oživiti gospodarstvo, da bo ustvarjalo nova delovna mesta, odgovarja Simič. Opozarja, da to, da bo država z varčevalnimi ukrepi s trga dejansko umaknila nekaj sto milijonov evrov, ne bo brez posledic.
“To se zdi lepo, če gledamo samo kot varčevanje. Če pa na to pogledamo z vidika krčenja naložb, to pomeni, da določenih poslov ne bo. Številna zasebna podjetja bodo zato zmanjšala obseg dela ali ga celo izgubila, kar lahko pomeni nižje prihodke in posledično odpuščanje. To pa spet pomeni višje odhodke za nadomestila za brezposelne,” pravi Simič.
Svari pa tudi pred linearnim znižanjem plač vsem javnim uslužbencem. Predlaga, naj “odgovorni v javnem sektorju skupaj s sindikati plače znižajo le tistim uslužbencem, ki ne dosegajo rezultatov”.
on je lahko samo predlagal. politi so tisti, ki zadevam dajo svoj da ali pa ne.in on je imel kr nekaj pametnih in zato je tudi moral iti...
in kaj bi s 25 % dosegel? socialno sibkim bi zjebal zivljenje, saj DDV ni selektiven ukrep in bi bil lajf drazji za vse, tudi za tiste pod pragom revscine. Kako bi to reseval, s se vec transferjev in vpletanja… ...prikaži več drzave? Predlogi simica so na mestu, samo cim hitreje jih je treba implementirati. Naj bojo planirani vir prihodkov za leto 2013!
ta "bukselj" je bil edini doslej, ki je uspel na davkariji kaj narest!