Afera Pomurje postaja podobna aferi Patria, le da njene dolžine še ne merimo v letih. Zamrznitev pogodb zaradi domneve o koruptivnosti, odstop ministrice, ki naj bi hotela narediti red (ali ker je bila nesposobna; odvisno, katera očala si nadenemo), odvzem določenih pooblastil državnemu sekretarju Andreju Horvatu, policijska preiskava prostorov vlade in njegovih računalnikov. In spotoma še ugotovitev, da je sekretar ravno dva dneva pred preiskavo podal svoj odstop, vlada pa ga bo danes razrešila.
To bo verjetno, kar se tiče epiloga, še največ, kar bo javnost sploh dobila. Četudi Horvatov odstop menda ni povezan s Pomurjem. Ljudje namreč težko zaupajo v učinkovitost institucij, kajti sporočila večine vpletenih v aferah so si podobna in vsakokrat glasnejša: afera je konstrukt, nedolžni smo.
Pomurje pa ... Tačas ko se mediji ukvarjamo s tem, koliko računalnikov je bilo zaseženih, koliko hišnih preiskav opravljenih in koliko mesecev je minilo od prijave suma korupcije, pa v Pomurju čas teče.
Vsekakor se verjetno ni veliko zgodilo za promocijo Pomurske regije, za privabljanje tujih investitorjev, za razvojne projekte ali spodbujanje socialnega podjetništva, kar je bilo predmet spornih pogodb.
Pa ne, da bi jih morali izvajati za vsako ceno. Nekdo bi moral nepravilnosti, če so te bile, pravočasno ustaviti, projekte pa tako ali drugače čim prej ponovno zagnati. Tako pa so Pomurci od zamrznjenega milijona evrov za zdaj dobili le šov policije za novinarje pred stavbo vlade.
