Država se je odločila, da bo štipendirala dijake in študente, ki se šolajo za poklice, ki jih primanjkuje. Odlična ideja. To pa je tudi vse, kar je s tem v zvezi s temi štipendijami odličnega.
Še dobro, da se je zaradi hudega navala sesula spletna stran sklada za štipendije, ki bi jih moral razdeliti, saj je ta šlamastika ponovno osvetlila nadvse butast načrt.
Kot deficitarne so namreč določili programe, na katerih se šola menda več kot deset tisoč mladih, denarja je bilo za tisoč štipendij, odločili so se, da jih razdelijo po sistemu kdor prej pride, prej melje. Recept za katastrofo. Pod našim člankom je nekdo komentiral, da lahko naslednjič organizirajo kar tek na sto metrov, in še prav ima.
Je pa seveda to najbolj enostavno, ampak ali je bil res namen, da čimbolj enostavno razdelimo dober milijon evrov iz proračuna?
Vlada je povsem udarila mimo tudi pri namenu tega denarja.
Če želiš spodbujati vpisovanje na programe za poklice, kjer manjka delavcev, moraš nekaj obljubiti tistim, ki se vpisujejo, zdaj pa je država dala sto evrov dodatne žepnine tistim, ki na teh programih že tako šolajo. Najbrž bodo ti (vsaj med šolanjem) zaradi dodatnih sto evrov na mesec bolj zadovoljni, ampak več mesarjev, strugarjev in kar je še deficitarnih poklicev, pa ne bomo imeli.
Zdaj se na ministrstvu sprenevadajo, da nimajo nič s tem, čeprav so sprejeli zakon o štipendiranju, določili deficitarne poklice in potrdili poslovni načrt sklada. Če bi šlo gladko, bi se ministrica najbrž hvalila na novinarski konferenci. Na skladu pa gledajo proti svojim gospodarjem na ministrstvu za delo, da jim, seveda neuradno, povedo, kaj naj storijo. Ker uradno ima sklad seveda direktorja in svoj poslovni načrt.
Starši, dijaki in študenti pa naj klikajo, stojijo v vrsti, tečejo na pošto in na koncu rečejo še hvala. Ali pa vlagajo tožbe, ker za pridobitev štipendije niso bili v enakopravnem položaju, ker pač ne stanujejo v Ljubljani.
matej.kosir@zurnal24.si
