Zgodba o tem, kako naša pravna država rubi in uničuje celo družinske fotografije.
A sta naletela na slamnatega kupca, žensko, ki jima je dala aro, a si je potem premislila in jo zahtevala nazaj. A ker sta denar dala naprej za manjšo hišo, ji ga nista mogla vrniti. Ženska se je s spretno odvetnico, nekdanjo sodnico, vpisala v zemljiško knjigo; plomba je odganjala potencialne kupce, z leti so dolgovi z obrestmi le naraščali, dokler hiša ni bila prodana na dražbi za tretjino vrednosti. Sodišče predhodne pravice odkupa Rupnikovim sinovom ni dovolilo; določilo pa je, da zakonca v njej lahko živita še štiri leta, ki so se zdaj iztekla.
Škoda
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja v 39. členu določa, da mora izvršitelj izvršilna dejanja opraviti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na način, s katerim se najučinkoviteje doseže poplačilo upnika, pri čemer mora spoštovati dostojanstvo dolžnika in mu ne sme povzročiti nepotrebne škode. In prav to se je zgodilo Rupnikoma: uničenje fotoalbumov je za njiju zagotovo nepotrebna škoda in neprecenljiva izguba. Na sodišču pa bi morala dokazati nekaj očitnega: da se s fotografijami res ne da poplačati nobenega dolga.
