Novomeški Narodni dom je bil prvi na tleh Slovenije; sprva je v njem delovala knjižnica in čitalnica, nato pa so se v njem naselila tudi narodna društva in glasbena šola. Umetniki, ki v sicer propadajoči stavbi ustvarjajo že deset let in več, so pred časom v njem razglasili avtonomno kulturno cono Sokolc. Med drugim so se soočili z dvema tožbama, eno je Vrhovno sodišče zavrnilo.
“Zdaj je v teku druga tožba. Poravnava, ki jo je bilo dolžno izpeljati sodišče, ni uspela, 4. maja je na sporedu prva obravnava,” pojasnjuje Nejc Smodiš, slikar in glasbenik, ki v Narodnem domu ustvarja že dobro desetletje. Dodaja, da so vsem, ki ustvarjajo pod streho Narodnega doma, pravne poti popolnoma jasne.
“V kolikor bo občina kot lastnica prostorov pripravila nek drug program za Narodni dom, se bomo morali izseliti. Tu ni kaj. Način, na kakršnega želi župan izpeljati primer, pa je popolnoma nevreden človeka, kaj šele neke umetniške skupine, ki prostor pred propadom ohranja zadnjih desetih letih oziroma še dlje,” poudarja in dodaja, da imajo s svojim delovanjem v širšem prostoru toliko teže in podpore, da bi si zaslužili najmanj korekten odnos.
“Najbolj nam gre najbolj v nos, da izničujejo vsakršno naše delo. Za kulturo, mladino, dobrodelnost, stavbo. Župan Gregor Macedoni je rekel, da se nam je pripravljen javno zahvaliti, da smo začeli obnovo, zavrača pa kakršnekoli pogovore z nami. Torej pogovore v smeri nekih nadomestnih prostorov, nadaljnega sodelovanja.”
Doslej vedno našli skupno besedo
Narodni dom, ki je bil leta 1992 razglašen za spomenik lokalnega pomena, so že pred leti delno zasedli dolenjski slikarji Društva Mavrica. “Kot umetnika, ki potrebujeta prostor za ustvarjanje, sva se tudi Nejc in jaz obrnila na takratnega direktorja Kulturnega centra Janeza Trdine v Novem mestu kot takratnega upravnika stavbe. Dovolil nama je ustvarjanje v enem delu Narodnega doma in nama predal ključe,” pri tem pove Sebastjan Šeremet.
Skozi leta je v prostorih začelo ustvarjati še več drugih umetnikov, ki niso imeli svojih prostorov; slikarji, glasbeniki, artisti. Pred kakimi sedmimi leti se jih je nabralo toliko, da so začeli ustvarjati program. Razstave, glasbene dogodke in ostale prireditve.
“Novomeška občina pod vodstvom takratnega župana Alojza Muhiča nam je izdala sklep, ki nam je dovoljeval uporabo prostorov. Občini smo predlagali, da bi bodisi plačevali najemnino za prostore ali zanjo izdelovali priložnostna umetniška darila. Župan je vztrajal, da ne, da je potrebno podpreti umetnike in da bo občina sama pokrila tudi stroške za elektriko,” poudarja Nejc Smodiš.
Sčasoma je začelo prihajati do zapletov, češ da je stavba preveč nevarna. Zadnjih nekaj let vsako leto prejmejo sklep o potrebni izselitvi. “Vsakič po prejemu takšnega papirja smo se najavili na občino in se vedno uspeli dogovoriti. Dokler je bil na oblasti Muhič. Tudi z aktualnim županom smo se sprva dogovorili o sodelovanju in ga prvo leto njegovega mandata tudi realizirali, zdaj pa so očitno v ozadju neki drugi apetiti,” poudari Smodiš in še enkrat pripomni, da bi si na občini po desetih letih kulturnega, umetniškega, dobrodelnega delovanja zaslužili najmanj človeške obravnave.
Povezani s skupnim dobrodelnim ciljem
V novomeškem Narodnem domu ljudje, ki ustvarjajov tako imenovani Avtonomni kulturni coni Sokolc, do začetka ne glede na vse zaplete pripravlja dobrodelni triptih, že tretji po vrsti. Umetniški projekt treh slikarjev, Igorja Obradinoviča, Kristjana Šeremeta in Nejca Smodiša bo vključeval njihovo vsakodnevno javno ustvarjanje na enem skupnem delu, ki ga bodo spremljali številni dogodki. Program je na voljo na njihovem Facebook profilu.
V petek, 9. junija, bo sledila javna dražba nastalega dela. Prvo leto je nastalo delo za 2.700 evrov kupila novomeška Krka, drugo leto za 3.000 evrov dolenjski podjetnik Pušnik – Novljan.
“Vabimo v svojo sredino. Večina ljudi, ki nas obišče prvič, je pozitivno presenečena. Očitno pričakujejo igle, bruhanje, incidente, ko mi v resnici ustvarjamo alternativno kulturo in pri svojem delu pogosto delujemo tudi dobrodelno. Želimo si, da bi se čim več ljudi prepričalo, kaj se v resnici dogaja za zidovi Narodnega doma,” sklene umetnik Nejc Smodiš.
Triptih ni edini dobrodelni projekt umetnikov, ki delujejo v novomeškem Narodnem domu, med drugim je bila izredno odmevna njihova akcija pomoči v primeru poplav na območju nekdanje Jugoslavije, ko so zbrali skoraj 30 ton pomoči in jo tudi osebno odpeljali na najbolj krizna območja.
barbara.barbic@zurnal24.si
