Upravnik mora imeti vsaj dva računa: enega za obratovalne stroške stavb, s katerimi upravlja (čistilka, elektrika, odvoz smeti, voda, …) in enega za rezervni sklad.
"To je minimum, in ta minimum bi mi radi dvignili, saj se uveljavlja praksa, da upravniki vodijo sredstva iz rezervnega sklada vseh blokov, s katerimi upravljajo na enem računu – sto stavb ima lahko torej sredstva rezervnega sklada skupaj na enem računu, kar omogoča mahinacije s tem denarjem," so odločni v Zelsu.
Prizadevajo si za uvedbo varovalk pri nadzoru porabe sredstev rezervnega sklada. Po njihovem mnenju namreč skupni račun za vse večstanovanjske hiše s katerimi po državi upravlja, ne omogoča nadzora nad namensko porabo in stanjem sredstev rezervnih skladov na računu.
"Denar lahko izgine!"
"Če so sredstva na enem, skupnem računu, lahko upravnik možnost vpogleda v stanje za posamezen blok zavrne zaradi varovanja podatkov – naš blok recimo ne sme vedeti, koliko je zbral sosednji. Nas to niti ne zanima, a upravnik ima izgovor, da vpogleda ne omogoči," poudarja Kristina Kulonja iz Zelsa.
"Tak enoten račun za rezervni sklad za vse objekte je problematičen. Zakaj? Ker denar lahko izgine," dodaja njena kolegica Nataša Kušar.
"Striktno ločeno vodenje računov rezervnega sklada za posamezno stavbo ni zakonsko opredeljeno," poudarjajo v SPL, enem največjih upravnikov pri nas, in dodajajo, da so se zaradi zagotavljanja pravilnosti in usklajenosti stanja rezervnega sklada zavezali, da bodo štirikrat letno revidirali upravljanje s temi sredstvi.
Na vprašanje s kolikšnim številom stavb upravljajo nam niso odgovorili, razkrili niso niti podatka o številu blokov, ki imajo za rezervni sklad ločen račun.
Tudi Aktiva sodi med večje upravnike v Sloveniji, upravlja z 228 stavbami. Ločene račune, kjer denar za rezervni sklad zbirajo le za svoj blok, jih ima vsega 18.
V primeru stečaja banke, lastniki stanovanj ostanejo brez denarja
Kušarjeva opozarja še na eno potencialno nevarnost enotnega računa: Če gre banka v stečaj, država jamči le za vloge do sto tisoč evrov. Lastniki stanovanj bi bili v primeru, da na enem račun sredstva zbirajo prebivalci različnih blokov, ob večino denarja. Če pa bi vsak blok denar zbiral zase, je praktično nemogoče, da se na njihovem računu nakopiči prek sto tisočakov.
Več objektov vplačuje na isti TRR zaradi manjših bančnih stroškov, svojo politiko utemeljujejo pri upravniku Tabor, kjer pojasnjujejo, da upravljajo z več kot sto objekti, ločene račune pa jih ima petina.
To ne drži, odgovarja Kulonja: "Podobno situacijo smo imeli predlansko jesen v našem bloku. Po pogovoru z bankami smo ugotovili, da stroški računa sploh niso visoki, kot nas je sprva želel prepričati upravnik, so veliko nižji od stroškov, ki jih upravniki zaračunavajo za vodenje rezervnega sklada - gibljejo se med 5 in 15 evri na mesec za cel blok. Poleg tega pa tak način omogoča direkten vpogled na stanje sredstev direktno na račun, kjer se sredstva zbirajo, kar pomeni možnost neposredne kontrole iz meseca v mesec."
Ker skupnost etažnih lastnikov ni pravna oseba, so račun odprli na ime upravnika, lastniki stanovanj pa imajo možnost vpogleda na račun. Poleg tega mora imeti upravnik za porabo denarja avtorizacijo lastnikov.
Sankcije za upravnike v zakonu niso predvidene
"Stroške vodenja sklada nam še vedno zaračunavajo, češ da morajo neplačnike izterjevati, pošiljati dodatne položnice. S tem se ne strinjamo, ker je po zakonu vodenje rezervnega sklada redno delo upravnika. Zakaj mora zaračunavati dodatne stroške, če je to njegovo redno delo?" se sprašuje Kulonja, ki dodaja, da je transparentnost vedno cenejša: "Poleg tega imamo kratkoročne obresti zdaj višje, kot so bile dolgoročne pri upravniku, ko je bil račun skupen in kjer naj bi se obrestoval denar zbran od vseh blokov, s katerimi upravljajo."
A tudi če upravnik s sredstvi rezervnega sklada ne upravlja transparentno, v stanovanjskem zakonu sankcije za to sploh niso predvidene. Na sodišču bi sicer denar, ki ga upravnik ne porabi v skladu z zakonom, izterjali, a ti postopki se vlečejo leta, denar za obnovo pa stanovalci rabijo v tistem trenutku, pravijo v Zelsu.
Smo pac mafijska drzava in drzava ter policija terorizira postene in drugace mislece ljudi ter jim daje obcutek nemoci v smislu saj tako nic ne mores,da te utisa in gre vse naptej po starem in brez sankcij.
Huh a veš koliko jih bi moralo v Sloveniji v gatah stat
Tak upravnik bi moral v samih gatah stati na Tromostovju s plakatom obešenim okoli vratu, kjer bi pisalo da je pokradel sodržavljane. Ta država s svojimi zakoni ščiti lopove.