Dopoldan so že zaslišali predsednika nadzornega sveta NLB Franceta Arharja. Arhar je skušal članom komisije razjasniti delovanje zapletenega bančnega oz. finančnega sistema, njegovo zgodovino, primerjavo z Evropo in ZDA, vrsto notranjih in zunanjih dejavnikov ter njihovih kombinacij, ki so vplivali na razvoj dogodkov v domačem in svetovnem finančnem in bančnem sistemu.
"V Sloveniji je bila in je še vedno specifična situacija ta, da največja banka obvladuje 40 odstotkov trga, druga pa okoli 10," je povedal in pojasnil, da bi morali vsaj prvi dve banki biti približno enako veliki, da bi delovali mehanizmi zdrave konkurence. "Na to temo se do danes ni nič naredilo," je bil jasen.
Negativno mnenje ni ustavilo kreditiranja
"Po formalni plati je v NLB vse tako, kot mora biti. Ko pa gledaš konkretne posle, se vprašaš, ali in koliko so bila spoštovana pravila povezanih oseb," je med dejal med drugim.
Povedal je, da pozna primere, ko ta pravila niso bila upoštevana, da pri hipotekarnih kreditih v velikih primerih v kreditnih mapah ni zemljiškoknjižnega sklepa. Pa tudi, da četudi je kreditni oddelek rekel, da je tveganje za kakšen posel ali kredit preveliko, to ni ustavilo kreditiranja. Povzel je še nekatere druge razlike pri odločanju in prevzemanju tveganj ter naštel ukrepe, ki so jih po njegovem prihodu vzpostavili v NLB.
Danes sta na vrsti za zaslišanje še predsednik nadzornega sveta NKBM Peter Kukovica in predsednik nadzornega sveta Abanke Janko Gedrih.
Vsi so ravnali strokovno
Prva so člani komisije decembra zaslišali nekdanja guvernerja Banke Slovenije, prejšnji teden pa so na njihova vprašanja odgovarjali trije viceguvernerji, direktorja nadzora bančnega poslovanja v Banki Slovenije in predstavnik Komisije za preprečevanje korupcije.
Na vprašanja, kdo je odgovoren za šestmilijardno luknjo v slovenskih bankah, so doslej vse zaslišane priče odgovarjale, da so ravnale strokovno in v skladu z zakonodajo. Težave bank so večinoma pripisale finančni in gospodarski krizi, ki je vodila v padec gospodarske aktivnosti in nezmožnost podjetij za odplačevanje kreditov.
Težave z dokumentacijo
Komisija, ki želi pregledati sporno kreditiranje podjetij po letu 1992, ima sicer težave pri pridobivanju dokumentov. Dokumentacijo je zahtevala tudi prek odredbe sodišča, vendar pa je višje sodišče v začetku tega meseca njeno zahtevo zavrnilo.
