Po besedah predstojnika Oddelka za matematiko na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani (UL FMF) Matjaža Konvalinke se na fakulteto na vse matematične programe skupno vsako leto vpiše od 170 do 200 študentov. Od tega se jih zgolj okoli 15 odloči za študij pedagoške matematike, pri čemer v drugi letnik napreduje le še približno pet študentov.
Pomanjkanje profesorjev matematike v državi tako postaja velik problem. Poklic profesorja je namreč v družbi premalo cenjen, finančna motivacija je slaba, matematiki pa se kot zelo iskan kader zaposlujejo na področjih, ki jim ponujajo boljše tako finančne spodbude kot strokovne izzive, ugotavlja dekan fakultete Tomaž Košir. Veliko študentov se že po zaključeni prvi stopnji odloči tudi za tujino. "To je za mlade generacije velika motivacija, na fakulteti pa se tako že soočamo tudi s pomanjkanjem asistentov. Država bi si zato morala prizadevati, da poklic profesorja postane bolj ugleden in hkrati tudi finančno ustrezno nagrajen," je dejal.
Primanjkuje tudi drugih učiteljev. Kot pišemo v članku "Šole bomo zapirali, a ne zaradi covida", uradno manjka okoli tisoč učiteljev, neuradno pa naj bi bila ta številka občutno višja.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je, kot je poudaril dekan, na področju pedagoške matematike poklic profesorja prepoznalo kot deficitaren poklic. Tako je objavilo javni razpis za dodelitev štipendij študentom pedagoških študijskih programov s področja naravoslovja in tehnike v študijskem letu 2022/2023. Na razpis so se kot ustrezni kandidati lahko prijavili tudi tisti, ki se v prihajajočem šolskem letu prvič vpisujejo v prvi letnik enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje pedagoška matematika na UL FMF.
Profesorji matematike ključni za motivacijo mladih pri učenju matematike
Tudi na fakulteti želijo bodoče študente spodbuditi, da prepoznajo pomen profesorjev matematike. Kot je pojasnil Košir, je program pedagoška matematika namenjen predvsem izobraževanju gimnazijskih profesorjev matematike. "Profesorji na gimnazijah so zelo pomemben člen celotnega izobraževalnega sistema na področju matematike. Z dijaki, ki so v gimnaziji imeli dobre in predane profesorje, ki so znali delati z mladimi, jih spodbujati, dobimo dobre študente na fakulteto, posledično dobre profesorje, nenazadnje raziskovalce," je pojasnil. Pri odločitvi dijakov oz. bodočih študentov za študij matematike torej pomembno vlogo odigrajo ravno gimnazijski profesorji, menita Košir in Konvalinka.
"Če želiš postati profesor matematike, pa ne potrebuješ zgolj znanja, temveč tudi občutek za delo z mladimi," pa je poudaril profesor matematike na Gimnaziji Bežigrad Anže Zupanec.
Učenje in raziskovanje matematike je zelo kompleksno, zato je pomembno, da jo profesorji predstavijo kot nekaj zanimivega in uporabnega, meni. "V svoje učne metode sam pogosto vključujem tudi druga znanja, primere iz vsakdanjega življenja. Matematiko lahko namreč povežeš s književnostjo, filozofijo, zgodovino, dijake seznaniš z življenjepisi uveljavljenih matematikov in jih predstaviš kot ljudi z osebnostmi, s svojimi življenji in zgodbami," je pojasnil.
Pomembna tudi tekmovanja
Kot je izpostavil, je del kakovostnega poučevanja matematike vzdrževanje motivacije mladih, iskanje nadarjenih posameznikov - ravno slednji pogosto nadaljujejo tudi šolanje na UL FMF - in razvijanje njihovih matematičnih sposobnosti. "Zlasti dijaki, ki se udeležujejo raznih tekmovanj, so že sami zelo motivirani. Naloga profesorjev pa je, da njihovo motivacijo ohranjajo, in sicer tako, da jim postavljajo primerne matematične izzive," je razložil Zupanec.
"Ne štejejo samo uspešni rezultati na tekmovanjih, temveč tudi medsebojno povezovanje dijakov, timsko delo. Tako kot pri ekipnih športih tudi na mednarodnih tekmovanjih več posameznikov dela za skupni cilj in se vsem tem procesu spodbujajo," je dejal Košir, ki je tudi sam bil mentor dijakom na Ekonomski olimpijadi, kjer je letos prvič sodelovala Slovenija in dosegla eno srebrno in štiri bronasta priznanja.
Na področju dela z nadarjenimi pa bi po mnenju Zupanca lahko šole, gimnazije in fakultete naredile več, predvsem v smislu interdisciplinarnega povezovanja. Povezovanje med znanostmi je, kot je poudaril, zanimivo, obenem pa dijaki spoznajo, da matematično znanje ni omejeno zgolj na matematično znanost, temveč je uporabno tudi drugod.
Tudi asistentje in profesorji na fakulteti naj se vprašajo, zakaj tako malo študentov zaključi študij. Nekateri se enostavno odločijo, da določeni študentje pri njih ne bodo opravili izpita.
Enak problem imajo v Ameriki, če si sposoben poučevat matematiko/fiziko na študijski ravni, potem si sposoben za delo pri Googlu. S tem da ti Google plača od 2-3-krat več, kot pa univerza. Samoumevno je, da sposobni ljudje gredo na bolje… ...prikaži več plačano delovno mesto. Najpomembnejši učitelj v otrokovem življenju je njegov starš. Dodal bi še, da manj kot je profesorjev, bolj so ostali obremenjeni, kar vodi v slabšo kakovost storitve. Pozitivna povratna zanka se je začela že s prenizkimi plačami.
Naučite jih samo Golobove logike, manj je več, pa se bojo naučili vsega kar bojo rabili.