Strateški svet za digitalizacijo je v prvi paket predlogov, ki ga je vlada že sprejela, vključil rešitve za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Kot je na novinarski konferenci pojasnil vodja sveta Mark Boris Andrijanič, so posebno pozornost namenili pomoči ranljivim skupinam, vračanju slovenskih IT in drugih strokovnjakov iz tujine in krepitvi kibernetske varnosti.
"Razmišljali smo o tem, kaj Slovenija potrebuje, da se izstreli med pet najbolj naprednih v EU in se zgledovali po tujih dobrih praksah," je pojasnil. Kdaj bodo njihovi predlogi udejanjeni v praksi in koliko nas bo vse to stalo, še ni znano, kot je dejal Andrijanič, bo treba za ta pojasnila počakati na pristojna ministrstva, ki načrte in finančne okvirje že pripravljajo.
V sklopu člankov predstavljamo ključne ukrepe, ki so jih predstavile vodje delovnih skupin na področju javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije.
Poudarek na kibernetski varnosti in enotni platformi za javni prevoz
Marko Grobelnik, ki je na čelu delovne skupine za nove tehnologije, pa je uvodoma pojasnil, da so njihove rešitve bolj tehnološke. Zaenkrat so pripravili pet rešitev, v prihodnje pa jih lahko po njegovih besedah tudi na tem področju pričakujemo še več.
- Predlagajo vzpostavitev enotne platforme, ki bi povezovala različne oblike javnih in drugih prevozov. Oblik javnega prevoza je namreč v Sloveniji veliko, a med seboj niso digitalno povezani in usklajeni. Zato želijo s tem projektom poenotiti programske vmesnike, ki bodo omogočali kombiniranje prevozov ter enostavno brezgotovinsko plačevanje. "Po domače povedano - ko bo človek želel priti od točke A do točke B, mu bo takšna platforma omogočala zelo enostavno prehajanje od ene lokacije na drugo," je pojasnil Grobelnik.
- Uvedli bi obvezno samodejno podnaslavljanje TV programov, kar bi gledalcu omogočalo, da vključi podnaslavljanje za slovenski jezik. Ta tehnologija je po Grobelnikovih besedah v uporabi že dalj časa, imamo učinkovit razpoznavalnik za slovenski govor. S to rešitvijo bi olajšali življenje gluhim in naglušnim.
- Ustanovili bi tudi elitni raziskovalni inštitut v Sloveniji, ki bi naslavljal temo umetne inteligence. "Umetna inteligenca je v Sloveniji dobro razvita, a v tem intenzivnem razvoju v zadnjih letih se bojimo, da bo Sloveniji pošla sapa. Rabimo močno centralno inštitucijo, ki bo delovala po drugih principih kot trenutne akademske inštitucije," je pojasnil. Možnost je, da jo takšno inštitucijo razširijo iz že obstoječega mednarodnega raziskovalnega inštituta za umetno inteligenco pri UNESCO, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan, lahko bi takšen inštitut ustanovili neodvisno, lahko pa bi privabili kakšno močno vodilno tehnološko podjetje, ki bi sodelovalo v tem centru, je dodal vodja delovne skupine za nove tehnologije.
- Vzpostavili bi poseben del rezervne sestave Slovenske vojske za IKT strokovnjake. "Vsi vemo, da so IKT strokovnjaki precej iskana skupina v tem obdobju, Slovenska vojska in javna uprava pa nista konkurenčni pri pridobivanju takšnih strokovnjakov," je pojasnil. Takšna sestava bi bila precej koristna v času kibernetskih napadov, ko bi jo vključili in bi lahko pomagala Slovenski vojski.
- Nadgradili bi tudi mednarodni poligon za kibernetsko varnost, na katerem bi lahko javna uprava in slovenska podjetja, pa tudi tujci testirali svoje informacijske sisteme, če so res varni pred kibernetskimi napadi.
- Več o ukrepih na področju javne uprave si lahko preberete v članku Končno ukinitev prometnega dovoljenja.
- Več o ukrepih na področju gospodarstva si lahko preberete v članku Obeta se poenostavitev dela od doma in manj administrativnih ovir.
- Več o predlogih na področju izobraževanja si lahko preberete v članku Prihajajo digitalni boni za vse upokojence.
