Po končani zimski sezoni, ko vremenske razmere omogočajo, Dars d.d. pričenja glavnino rednih obnovitvenih in vzdrževalnih del, potrebnih za varnost cestišč.
V avtocestni sistem, ki je živ organizem, je treba vlagati, in sicer v nove investicije, obnove in redno vzdrževanje. DARS d.d. si kot odgovoren upravljavec avtocestnega sistema in zaupanega premoženja prizadeva za varne in pretočne avtoceste. Obnovitvena in vzdrževalna dela izvajamo z upoštevanjem prometnih obremenitev in zgolj takrat, ko so nujno potrebna. Odločitev, ali hočemo dobre in varne avtoceste ali pa jih prepustimo propadanju, je naša. Če želimo, da bodo naše avtoceste in hitre ceste varne, jih je treba redno vzdrževati in obnavljati.
Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, s staranjem zgrajenih avtocest in z dograjevanjem avtocestnega omrežja se povečuje tudi obseg potrebnih obnovitvenih del. Obnovitvena dela so zahtevnejša in obsežnejša dela, katerih temeljni cilj je dolgoročnejša ureditev posameznih delov avtoceste. Izvajajo se periodično glede na stopnjo dotrajanosti ali poškodovanosti vozišč in objektov ter glede na potrebo po izboljšanju njihovih prometno-tehničnih lastnosti, njihove zaščite, varovanja okolja in varnosti prometa.
Obsežnejše in dolgotrajnejše zapore zaradi obnove vozišč so letos načrtovane na naslednjih odsekih v avtocestnem omrežju:
- na A1 »Arja vas–Šentrupert« (v drugi polovici julija),
- na A1 »MB (Ptujska)–Slivnica« (že poteka in bo trajala do sredine junija 2016),
- na avtocesti A2 »Kranj V–Brnik, Brnik–Vodice, priključek Kranj V in priključek Brnik« (v drugi polovici julija) in
- na hitri cesti H3 »LJ (Tomačevo–Dunajska) in LJ (Dunajska–Celovška)« (v drugi polovici junija).
Načrtovana je tudi nadgradnja elektrostrojne opreme v pokritem vkopu Maribor na hitri cesti H2 »Maribor–Tezno« (v drugi polovici junija)
Vrste obnovitvenih del: http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Obnovitvena_dela_82.aspx
Obnovitvena dela so obsežnejša in dolgotrajna. Gre predvsem za sanacijo cestišč zaradi zunanjih vplivov (prometne obremenitve, vremenski vplivi, staranje avtocestnega sistema), medtem ko gre pri rednih vzdrževanih delih za manjše in kratkotrajne posege na in ob cestišču (npr. manjša krpanja cestišč, košenje trave in podobno). Temeljna naloga rednega vzdrževanja avtocest je stalno zagotavljanje ustrezne ravni prometnih in drugih storitev. Pri kriterijih, ki določajo potrebne ukrepe za zagotovitev ustrezne oziroma predpisane ravni standarda rednega vzdrževanja avtocest, se poleg kriterijev prometne varnosti in prevoznosti upoštevajo tudi kriteriji prepustnosti v povezavi z udobnostjo potovanj ter kriteriji, povezani s stalno skrbjo za zmanjšanje negativnih vplivov prometa na okolje in urejenega videza avtocest.
Med redna letna vzdrževalna dela spadajo:
http://www.dars.si/Dokumenti/O_avtocestah/Vzdrzevanje_AC_in_HC/Redno_letno_vzdrzevanje_78.aspx
Dejstva – ali veste:
- da so slovenske avtoceste že starejše od 40 let? Prvi odsek med Vrhniko in Postojno smo predali prometu 1972?
- da je bil ob izgradnji prvega odseka povprečni letni dnevni promet (PLDP) približno 8000 vozil na dan, danes, 40 let kasneje, pa povprečni dnevni letni promet na tem odseku že presega 50.000 vozil?
- da je slovenski avtocestni sistem prometno obremenjen s tovornimi vozili – povprečno dnevno zaznamo tudi do 8000 tovornih vozil?
- da je v Sloveniji stopnja motorizacije 1,9 prebivalca/osebno vozilo? Pri tem največ prometa prevzemajo avtoceste, hitre ceste in glavne ceste, kjer na 21,8 % dolžine celotnega državnega cestnega omrežja poteka skoraj 64,7 % prometa; prometne obremenitve se še naprej občutno zvišujejo.
Z vedno večjimi prometnimi obremenitvami, s staranjem zgrajenih avtocest in z dograjevanjem avtocestnega omrežja se povečuje tudi obseg potrebnih obnovitvenih del.
K večji varnosti in pretočnosti prometa ob postavljeni zapori lahko bistveno pripomoremo uporabniki sami, in sicer z upoštevanjem prometnih predpisov, prometne signalizacije, s pravilno razvrstitvijo pred zaporo in s strpnostjo v primeru zastoja. Ravno tako lahko neupoštevanje prometnih predpisov, prekratka varnostna razdalja, nepotrebno prehitevanje in menjava prometnih pasov pred in v zapori, oviranje prehitevalnega pasu s strani tovornjakov ter neupoštevanje pravila zadrge hitro privedejo do nesreče in velikih zastojev.
Glede na dnevno količino prometa na slovenskih avtocestah je ob vsakem večjem posegu pričakovati zastoje – kljub številnim učinkovitim ukrepom za njihovo zmanjševanje (načrtovano izvajanje del, zapore 2+2, 2+1+1 in podobno). Primerjava števila zastojev s številom delovnih zapor (index) je po izvajanju ukrepov za nižanje števila zastojev pokazala upad oz. v zadnjih dveh letih stalno razmerje. To je zelo dober podatek, ki nam pove, da je število zastojev na zaporo upadalo oz. bilo v zadnjih dveh letih stalno kljub povečanju prometa.
Ob cestnih zaporah zaradi nujnih obnovitvenih in vzdrževanih del vse voznike naprošamo:
- za strpnost in razumevanje,
- da prilagodijo hitrost vožnje in varnostno razdaljo, kar je pomembno za varnost voznikov in naših delavcev,
- da se pred zaporo pravilno in pravočasno vključijo na en vozni pas, - da se, preden se odpravijo na pot, pozanimajo o razmerah na cestah. Prometne informacije so dosegljive v Prometno-informacijskem centru na telefonski številki 1970, preko spletne strani promet.si, preko @DARS_si in na naši brezplačni mobilni aplikaciji »Dars promet plus«.
Vozniki bodo k zmanjšanju zastojev najbolj pripomogli, če se bodo skozi zaporo poskušali voziti čim bolj tekoče, brez ogledovanja gradbišča.
Varno in srečno na poti vam želi Dars.
