Osebje. V cene zdravstvenih storitev je všteta tudi cena tako imenovanega nezdravstvenega kadra, kamor spada tudi osebje, zaposleno v kuhinjah in pralnicah. In število ravno tega kadra se je po podatkih ministrstva za zdravje v slovenskih bolnišnicah lani v primerjavi z letom 2008 najbolj zmanjšalo. Lani za 233 ljudi oziroma slabe štiri odstotke.
Celjska bolnišnica je lani na trgu zaslužila skoraj milijon evrov. Gre za prodajo hrane, peko slaščic in pranje perila za zunanje naročnike. Tako ministrstvo za zdravje kot tudi prvi mož Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in nekdanji direktor celjske bolnišnice Samo Fakin pravita, da s tem ni nič narobe.
Višek delovne sile
“Ob dejstvu, da se je število bolnikov s 750 zmanjšalo na 400 do 500, je bilo treba višek ljudi prezaposliti znotraj bolnišnice. In mi smo jim delo našli na trgu,” pravi Fakin, ki je v času vodenja bolnišnice zaposlil dodatne slaščičarje.
“Takrat so se mi smejali, a bila bi popolna norost, da ne bi izkoristili prednosti bolnišnične kuhinje, ki je pod strožjim nadzorom kot vsi drugi obrati in pripravlja zdravo hrano ter jo tudi promovira, da o butični proizvodnji slaščic ne govorim,” pravi Fakin.
Enako je, kot pravi, s pralnico. Danes v njej operejo šest ton perila, četrtino od tega za zunanje naročnike. “Nazadnje smo v obnovo pralne linije in drugo opremo vložili 146 tisoč evrov, kar smo pokrili iz lastnih amortizacijskih sredstev in sredstev, ki smo jih s pranjem zaslužili na trgu,” pojasnjuje Danijela Gorišek, predstavnica za stike z javnostmi celjske bolnišnice. Perilo med drugim perejo tudi za jeseniško bolnišnico.
Goriškova sicer pravi, da vse, kar zaslužijo na trgu, porabijo za stroške zdravstvene dejavnosti ali nakup medicinske opreme. “Pralnica sicer to ni, a je nujni in sestavni del bolnišnice. Brez nje bi morali te storitve iskati na trgu, kjer bi bile dražje, postavlja pa se tudi vprašanje kakovosti,” sklene Goriškova.
Poslovne knjige so ločene
Na vprašanje, ali ni nevarnosti, da se denar, namenjen izključno zdravljenju bolnikov in nakupu zdravstvene opreme, ne porablja nenamensko za druge naložbe, na ministrstvu za zdravje odgovarjajo, da morajo bolnišnice ločeno voditi poslovne knjige.
“Prek finančnih načrtov in letnih poročil bolnišnic spremljamo načrtovanje in izvajanje tako javne službe kot tržne dejavnosti. Če bi neka bolnišnica izkazala negativen izid iz naslova tržne dejavnosti, bi takoj ukrepali, tudi prek članov sveta zavoda, in predlagali, naj s tovrstno dejavnostjo ne nadaljuje,” pojasnjujejo v službi za odnose z javnostmi ministrstva za zdravje. Dodajajo, da če bolnišnica ima kapacitete, kakršna je na primer pralnica, je ekonomsko in gospodarsko smiselno, da jih izrabi v tržne namene.
