Kdo so "staroste" slovenske politike ...

Sedeže bo po volitvah obdržalo 36 starih poslancev, pri čemer večji del "veteranov" prihaja iz stranke SDS, Levice ter tudi NSi in SMC. Med poslanci, ki bo najverjetneje 22. junija sedel v poslanske klopi, pa je tudi poslanec, ki je bil doslej izvoljen ali je opravljal funkcijo poslanca v prav vseh sklicih doslej.

Prvak SDS Janez Janša je, ko pride do poslanskih mandatov, "starosta" slovenske politike, s sedmimi mandati mu sledi narodnostni poslanec italijanske manjšine Robereto Battelli. Nato pa s po šestimi Janko Veber in po letošnjih volitvah tudi Zmago Jelinčič Plementi (SNS) in Jože Tanko (SDS). Med ženskami je navkljub svojim 41-leti najdlje v parlamentu zaseda Eva Irgl, ki bo letos poslanka peti mandat, s tem pa je prehitela celo narodnostno poslanko Mario Pozsonec.

V letu 2018 bo državni zbor sicer začel z osmim mandatnim obdobje - med tem, ko bomo dobili že 13. vlado - in v vsaj v polovici teh mandatov je bilo izvoljeno ali funkcijo opravljalo 33 poslancev, od tega je le šest žensk.

Trinajsti sklic poslancev bo prvič v poslanske klopi predvidoma sedel 22. junija 2018 in s prvo sejo se bo končala tudi mandatna doba prejšnjega državnega zbora. Vsaj 20 dni po volitvah mora namreč predsednik republike v skladu z ustavo sklicati konstitutivno sejo državnega zbora, na kateri poslanci volijo tudi predsednika državnega zbora. Do izvolitve "prvega med enakimi" prvo sejo državnega zbora vodi najstarejši poslanec, ki je tokrat Peter Jožef Česnik iz Stranke Alenke Bratušek.

Od prvega mandata leta 1992 do vključno sedmega mandata je v državnem zboru sicer zasedalo 463 različnih poslancev, od tega 103 ženske.