Delodajalci in sindikalisti s področja trgovine so v dogovoru glede ureditve delovnega časa prodajalcev določili deset praznikov na katere delodajalec prodajalca ne sme razporediti na delo. Trgovine bodo tako zaprte 1. januarja, 8. februarja, na velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maja, binkoštni ponedeljek, 25. junija, 15. avgusta., 1. novembra in 25. decembra.
Urni dodatek za praznike 250 odstotkov
2. januarja, 27. aprila, 2. maja, 31. oktobra in 26. decembra bodo trgovine lahko odprte, zaposleni pa bodo za delo na te dneve dobivali višji dodatek kot doslej, ko so dobivali 100 do 200 odstotkov dodatka glede na urno plačilo. S 1. 1. 2018, ko naj bi sporazum začel veljati, bodo zaposleni dobivali 250 odstotkov višji urni dodatek, kar je najmanj 12,6 evra bruto na uro.
Trgovine so lahko odprte vse nedelje v letu
Po novem bi lahko zaposleni v trgovini delali dve nedelji na mesec in ne več kot 15 nedelj na letu. Doslej so lahko delali 26 nedelj in praznikov. "To ne pomeni, da bodo trgovine odprte le 15 nedelj na leto," pojasnjuje Mariča Lah iz Trgovinske zbornice. "Če ima delodajalec dovolj delovne sile, je trgovina lahko odprta vse nedelje v letu."
Omejitve pri nedeljskem delu
Delodajalci doslej na delo ob nedeljah praviloma niso smeli razporejati mater z manj kot tri leta starimi otroki, nosečnic in staršev samohranilcev s hudo bolnimi otroki. Po novem bo za te kategorije zaposlenih v trgovini veljala prepoved nedeljskega dela.
Plačilo za nedeljo bo kot doslej 100 odstotkov višje, dodatek na uro pa ne sme biti nižji od 5,4 evra na uro. Prodajalci morajo tako ob nedeljah dobiti najmanj 9 evrov na uro.
Višji stroški za delodajalce
Zaradi povišanja urnih postavk naj bi stroški za delodajalce narasli za okoli 300 000 evrov za mala podjetja in za okoli 3 milijone letno za večja podjetja.
Omejitve glede prazničnega in nedeljskega dela ne veljajo za nosilca dejavnosti in njegove družinske člane, torej za družinska podjetja in bencinske servise ter za delo v pekarnah, slaščičarnah, transportu, skladiščih in lekarnah, ki so povezane z osnovno gostinsko dejavnostjo.
Osnovne plače ostajajo mizerne
Glede na kolektivno pogodbo je izhodišče za plačo za zaposlenega v prodaji 624 evra bruto. 3500 zaposlenih dobiva dodatek do minimalne plače, ki znaša 791 evrov bruto. 40 odstotkov zaposlenih v trgovinah dobiva le nekaj evrov več, kot znaša minimalna plača. Po besedah Lahove so se plače prodajalcev v letošnjem letu dvignile za 4 odstotke, predvidena pa naj bi bila povišanja v začetku prihodnjega leta. O plačah se bodo pogajali v prihodnje, pa napoveduje generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič.
Varovalka pri neenakomerno razporejenem delovnem času
Glede neenakomerno razporejenega delovnega časa naj bi začela veljati varovalka po kateri delodajalec ne bo smel delavca razporediti na inventuro, ne da bi ga o tem predhodno pisno obvestil. V primeru, da delodajalec od prodajalca zahteva, da podaljša delovni čas, mu mora na urno postavko plačati 100 odstotkov dodatka.
Bodo potrebna odpuščanja?
Na trgovinski zbornici menijo, da nove omejitve ne pomenijo razlogov za odpuščanje zaposlenih. "Se pa zna zgoditi, da bomo morali v določenih situacijah dodatno zaposlovati," pravi Lahova. V trgovinah je zaposlenih 84 tisoč ljudi.
Odločno proti Čuševemu zakonu
"Vse to velja pod pogojem, da vlada z zakonom ali predpisi ne poseže v materijo aneksa 3. Če se bo vlada odločila in kljub socailnemu dialogu vztrajala na obliki zakona, bo odgovorna, da bodo zaposleni izgubili vse bonitete," pravi Lahova.
"Čušev zakon ne prinaša nič dobrega, saj predviodeva kopico izjem," pravi sindikalist Rožič."Prav tako ne predvideva kazenskih določb, kar pomeni, da bi trgovec lahko imel trgovino odprto kadar koli, ker zato ne bi bil kaznovan," pravi Rožič, ki dodaja, da Čuš s svojim predlogom zakona predvsem nabira politične točke. Nepovezani poslanec Andrej Čuš je v parlamentarni postopek vložil predlog novele zakona o trgovini, po katerem bi bile lahko ob nedeljah odprte le nekatere prodajalne. "Pričakujem, da bo vlada spoštovala socialni sporazum in da se pred volitvami ne bo šla politikanstva na podlagi zakona, ki ljudi peha v stisko," dodaja Rožič.
pa kaj se toliko hvalijo o prostih in delovnih praznikih,saj je to že stara varianta-nič novega niso naredil in povedal,pametnjakoviči!
Đankiju je dolgčas,in je šel delat kaj je že zdavnaj narejeno,da opraviči plačo.
Obveljati mora volja izražena na referendumu. S tem zakonom bodo same manipulacije v škodo zaposlenih v trgovini.