Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile KumarKršitve so zelo različne. Učenci se včasih kljub opozorilom dežurnih učiteljev vrivajo v vrsto pred pultom, po obroku ne pospravijo pladnjev, razbijajo pribor, svoj neprimeren odnos do hrane kažejo z metanjem hrane po jedilnici, jemanjem živil s krožnika sošolcev ...
V Osnovni šoli Danile Kumar so od 1. septembra do 10. junija dvanajstim učencem odvzeli pravico do prejemanja kosila za en teden, in sicer "zaradi večkratnega skrajno nespoštljivega odnosa do hrane in neupoštevanja pravil", kot obveščajo starše.
Ta vzgojni ukrep so uvedli marca lani.
Sadje in kruh
Mojca Mihelič, ravnateljica OŠ Danile Kumar, pojasnjuje, da je ukinitev kosila skrajni ukrep in da gre za osamljene primere.
"Zapišemo le učenca, ki kljub opozorilu nadaljuje z neprimernim vedenjem in onemogoča kulturno prehranjevanje drugih učencev," razloži Miheličeva, ki meni, da je vzgajanje učencev k prevzemanju odgovornosti za svoja dejanja nujno.
Šola. Pravila in vzgojni ukrepi ob kršitvah temeljijo na zakonu o osnovni šoli, vrste ukrepov pa so določene v vzgojnem načrtu šole. Soglasje k nadstandardnim storitvam v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) daje svet staršev. OŠ Danile Kumar s starši vsako leto sklene pogodbo o šolski prehrani, kot to za nadstandard, kar kosilo je, določa ZOFVI. Pogodba v 8. členu določa, da šola poskrbi za možnost kulturnega uživanja hrane, starši pa za to, da otroci upoštevajo šolska pravila. V tem členu je opredeljen tudi vzgojni ukrep odvzema kosila, pravi ravnateljica. Zakon. Iz 66. člena istega zakona izhaja, da svet staršev nima pristojnosti odločanja o kakršnihkoli vzgojnih ukrepih zoper otroka, pa pravi odvetnica Tanja Bohl.
Na vprašanje, kako lačen učenec v tednu brez kosila spremlja pouk, odgovori: "Želimo si, da na naši šoli ne bi bilo lačnega učenca. Nikoli!" Po njenih besedah ima učenec v tednu brez kosila omejeno pravico gibanja po jedilnici, še vedno pa lahko prejme do štiri obroke.
"Vsem učencem sta vedno na razpolago sadje in kruh." Dodaten prigrizek je brezplačen, vedno pa uredijo "tudi finančno plat nekoriščenih kosil". Otroci imajo tudi malico, ki jo pojedo v razredu – malica je standard, kosilo pa nadstandard, ki ga plačujejo starši. Kot še pravi Miheličeva, so ob nastajanju vzgojnega načrta in šolskega reda sodelovali strokovni delavci šole, starši in učenci, pred sprejemom pa so z zapisanimi vzgojnimi ukrepi "načeloma soglašale vse tri skupine snovalcev".
Kazen za starše
"Otroke zapisujejo tudi, če med kosilom klepetajo ali ne sedijo na pravem stolu," pravi ena od mam, ki bi še razumela, če bi otroku kosilo vzeli takoj ob kršitvi, ne pa pozneje in za ves teden. "To je bolj kazen za starše, ki imamo zaradi službe velike težave z organizacijo kosila za otroka." Kakšno je o tej kazni stališče šolskega inšpektorata, še ne vemo; odgovor pričakujemo v prihodnjih dneh.
So revni in bogati otroci
Tone Dolčič, namestnik Varuha človekovih pravic RS, opozarja, da vzgojni ukrepi ne smejo nesorazmerno posegati v otrokove pravice. "Odvzem pravice do prejemanja kosila nikakor ne more biti primeren vzgojni ukrep, četudi ga je potrdil svet staršev," poudarja. Dolčič je za to kazen zdaj slišal prvič, prav tako Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije: "So zelo revni otroci, ki jim je kosilo v šoli morda edini topel obrok, in so zelo bogati otroci, ki gredo po takšni kazni lahko na pico." Meni sicer, da bi otroke morali bolj ozaveščati o hrani, saj od ravnateljev sliši grozljive zgodbe, kaj vse nekateri otroci z njo počnejo, "ker ne vedo, kaj hrana pomeni". Na OŠ Prule, na primer, so po besedah ravnatelja Dušana Merca ravno prejšnji teden petim učencem zasegli malico, ker so se obmetavali s sendviči.
