Do konca leta je le še 14 sobot, od tega kar štiri manj primerne za solidarnostno soboto: dve v času jesenskih počitnic, ena 23. decembra in ena 30. decembra.
"Vlada bo o morebitni izvedbi solidarnostne sobote v javnem sektorju opravila razpravo ter nato o podrobnostih obvestila zaposlene in javnost," so nam odgovorili z ministrstva za javno upravo. Zanimalo nas je tudi, ali bo solidarnostno soboto oddelalo ministrstvo za finance in ministrstvo za delo, a je odgovor enak prejšnjemu, so pa na ministrstvu za delo poudarili, da izvedbo delovne sobote podpirajo.
"V zvezi s solidarnostno soboto oziroma zakonskimi rešitvami še nismo sprejeli odločitve oz. jih še proučujemo," so nam povedali v Mercatorju. Tudi v NKBM odločitve še niso sprejeli, v Leku pravijo, da so pogovori o solidarnostni soboti v teku.
V sindikalnih centralah nimajo podatka o dogovorih v zvezi s solidarnostnimi sobotami niti vprašanj o tem. "Zaenkrat še nimamo nobenih povratnih informacij o morebitnih pogajanjih za organizacijo solidarnostnih sobot, več informacij o tem pričakujem v prihodnjem tednu ali dveh. Posledično tudi ni kakšnih vprašanj v zvezi s tem," pravi Jakob Počivavšek, predsednik sindikata KSS Pergam, ki opozarja, da je izvedba prepuščena delodajalcu, ki pa potrebuje pisno soglasje delavcev.
Ogromen administrativen in organizacijski zalogaj, pa še ne splača se
"Nimam podatka, da bi v podjetjih potekali pogovori o organizaciji solidarnostnih sobot niti se v zvezi s tem sindikalni zaupniki ne obračajo na nas. Predvidevam, da ti pogovori niso ravno v ospredju," pa nam je povedal Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Samostojni podjetnik v zvezi s svojim delom ne more oddelati solidarnostne sobote. Lahko pa solidarnostno soboto oddelajo delavci, ki so zaposleni pri samostojnem podjetniku, torej delodajalcu.
"Za solidarnostno soboto se mora odločiti delodajalec. Predvidevam, da so izračunali, da se jim to ne splača, bodisi finančno ali pa so presodili, da gre za prevelik administrativno-organizacijski zalogaj, vsaj v večjih podjetjih. Delavcev se ne sme prisiliti v delo na solidarnostno soboto, potrebne so njihove pisne izjave, je pa vprašanje, kako je možno organizirati delo, če se je zanj odločilo le 70 odstotkov delavcev. Obstajajo še nedorečenosti glede odštevanja dohodnine, morda delodajalci čakajo tudi še kakšna pojasnila finančne uprave. Predvidevam pa, da ne bo veliko podjetij, kjer bodo organizirali solidarnostne sobote, ker se jim to ne splača in ker gre za velik administrativen in organizacijski zalogaj," meni Zorko.
Počivavšek: Hitenje brez potrebe
V KSS Pergam solidarnostnim sobotam načeloma ne nasprotujejo, "menimo pa, da bi bilo takšne ukrepe nujno sprejemati v socialnem dialogu in po opravljeni javni razpravi, v katerem bi bilo takšne ukrepe potrebno uskladiti, tako z interesnega vidika, kot tudi z vidika izvedljivosti, zlasti glede na časovno komponento, ki v konkretnem primeru ni terjala takšnega hitenja s sprejemom", poudarja Počivavšek.
Neodgovorjenih je cela vrsta vprašanj: "glede organizacije dela pri delodajalcih, kjer delo poteka nepretrgano, glede organizacije delovnih sobot v javnem sektorju, glede organizacije delovnih sobot v organizacijah, kjer zgolj določen delež zaposlenih poda soglasje k delu na solidarnostno soboto, glede delavcev, ki zaradi posebnega varstva ne smejo opravljati nadurnega dela itd," poudarja Počivavšek.
V prihodnje bi veljalo takšne ukrepe bistveno bolj premisliti in domisliti, zlasti s predstavniki tistih, ki jih takšni ukrepi neposredno zadevajo, to pa utegne vplivati tudi na obseg uporabe tega instituta v praksi.
Jakob Počivavšek, predsednik KSS Pergam
"Tam, kjer poteka proizvodnja vse dni v tednu, je vprašanje, koliko se da organizirati solidarnostno soboto ali kak drug dan, kot določa zakon. Teoretično bi lahko ojačali izmeno, je pa vprašanje, koliko je to omogoča delovni proces. Pri trgovini menim, da solidarnostnega dne ni mogoče izvesti tako, da bi trgovine odprli v nedeljo. Interventni zakon namreč ne posega v zakon o trgovini, ki določa, da morajo biti trgovine ob nedeljah zaprte. Drugo vprašanje je, ali bi se to trgovcem sploh splačalo," pravi Zorko.
Vsako solidarnost podpiramo, a solidarnost mora biti prostovoljna, če ni prostovoljna, ne moremo govoriti o solidarnosti. Siliti se delavcev v delo na solidarnostno soboto ne sme, če se bo to dogajalo, smo jih pozvali, naj nas obvestijo ali se obrnejo na inšpektorat za delo.
Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS
Plus za delavca le prevoz in prehrana
Če bodo zaposleni opravili solidarnostno soboto, bo delodajalec njihovo plačo za ta dan nakazal v sklad za obnovo, bodo za pa za dan upravičeni do povračila stroškov prevoza in prehrane. Za delo na solidarnostno soboto se ne izplačajo dodatki za sobotno delo niti ne gre za nadure.
Solidarnostna sobota pa ne bo nadomestila obveznega solidarnostnega dodatka, ki se bo v višini 0,3 odstotka obračunal ob dohodnini. Ta se bo v vsakem primeru obračunal, se bo pa vplačana plača za delovno soboto od njega odštela. Kolegi pri N1 so izračunali, da bo pri minimalni plači kljub solidarnostni soboti treba doplačati sedem evrov, pri plači 1500 evrov bruto 14 evrov, pri 2200 evrih bruto plače 20 evrov, pri 3500 evrih bruto plače pa 42 evrov. Solidarnostni prispevki pri teh plačah so sicer 43, 54 oziroma 79 evrov.
V nadaljevanju objavljamo še relevantna člena iz interventnega zakona o odpravljanju:
101. člen (solidarnostna delovna sobota in prispevek)
(1) Za zagotovitev dela sredstev za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov, lahko delodajalec po posvetovanju s sindikatom oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom, če tega ni, pa z delavci pri delodajalcu, določi eno soboto v letu 2023 in eno soboto v letu 2024 kot solidarnostno delovno soboto. Kot solidarnostna delovna sobota se šteje tudi kak drug dan, če je delovni proces pri delodajalcu oblikovan tako, da redno delo poteka tudi v soboto.
(2) Ne glede na zakon, ki ureja delovna razmerja, delavec na podlagi predhodnega pisnega soglasja opravlja delo na solidarnostno delovno soboto v skladu s prejšnjim odstavkom preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa ter prispeva znesek plače iz petega odstavka tega člena.
(3) Z izjemo dela preko polnega oziroma dogovorjenega delovnega časa v skladu s prejšnjim odstavkom mora delodajalec pri organizaciji delovnega procesa na solidarnostno delovno soboto upoštevati določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o delovnem času, odmorih in počitkih.
(4) Sredstva za omilitev škode, nastale zaradi poplav in plazov avgusta 2023, prispevajo delavci, ki so v delovnem razmerju pri pravnih in fizičnih osebah v Republiki Sloveniji, ter delodajalci, ki bodo na te dneve organizirali delovni proces.
(5) Prispevek delavca za Sklad za obnovo Slovenije je znesek plače delavca za opravljeno delo v okviru solidarnostne delovne sobote po obračunanih davkih in obveznih prispevkih za socialno varnost. Prispevek delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije je enak znesku, ki ga prispeva delavec.
(6) Delodajalec sam izračuna prispevek delavca in delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije v obračunu prispevka za Sklad za obnovo Slovenije, ki se šteje za obračun davka. Obračun prispevka za Sklad za obnovo Slovenije vsebuje podatke, potrebne za identifikacijo delodajalca (firma ali ime, sedež, davčna številka) in posameznega delavca (ime in priimek, naslov, davčna številka), ter podatke o skupnem prispevku delavcev ter prispevku posameznega delavca za posamezno solidarnostno delovno soboto ter podatek o prispevku delodajalca za posamezno solidarnostno delovno soboto. Obračun prispevkov delodajalec predloži Finančni upravi Republike Slovenije v mesecu po mesecu, v katerem je organiziral solidarnostno delovno soboto, na obrazcu, ki ga na svoji spletni strani objavi Finančna uprava Republike Slovenije, plača pa v desetih dneh po predložitvi obračuna.
(7) Prispevek delodajalca po tem členu v Sklad za obnovo Slovenije se ne šteje za olajšavo za donacije ali odhodek po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakonu o dohodnini.
(8) Finančna uprava Republike Slovenije je pristojna za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov delavcev in delodajalcev za Sklad za obnovo Slovenije in davčno izvršbo po zakonu, ki ureja davčni postopek.
(9) Prispevki iz petega odstavka tega člena se zbirajo na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in so vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
102. člen (obvezni solidarnostni prispevek)
(1) Za zagotovitev dela sredstev za financiranje škode in obnove po poplavah in plazovih se za leti 2023 in 2024 uvede obvezni solidarnostni prispevek za obnovo Slovenije (v nadaljnjem besedilu: obvezni solidarnostni prispevek).
(2) Obvezni solidarnostni prispevek plačajo fizične osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, rezidenti Republike Slovenije in zavezanci za dohodnino za leto 2023 oziroma 2024 (v nadaljnjem besedilu: fizične osebe), ter pravne osebe, ki so zavezanci v skladu z zakonom, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, za leto 2023 oziroma 2024, razen zavezancev, ki so po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, opredeljeni kot zavezanci, ki so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pravne osebe).
(3) Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka, kot je določena v četrtem in petem odstavku tega člena, ne presega 35 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za leto 2023 oziroma za leto 2024.
(4) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, vštevajo v letno davčno osnovo za leto 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodka, ki je oproščen plačila dohodnine oziroma se ne všteva v davčno osnovo, z izjemo plačila za poslovno uspešnost.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka od dohodkov iz dejavnosti davčna osnova dohodka iz dejavnosti pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024.
(6) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka je tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ne vštevajo v letno davčno osnovo in so prejeti oziroma doseženi v letu 2023 oziroma 2024, zmanjšanih za davčno priznane stroške, razen dohodkov iz dejavnosti, dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine oziroma se ne vštevajo v davčno osnovo.
(7) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka za pravne osebe je davčna osnova po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, pred zmanjšanjem za pokrivanje izgub in olajšave za leto 2023 oziroma 2024 oziroma za davčno obdobje, ki se začne v letu 2023 oziroma 2024.
(8) Osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka se določi na podlagi podatkov za odmero dohodnine za leto 2023 oziroma 2024, dokončnih odločb o odmeri dohodnine od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov davčnega odtegljaja od dohodkov, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, obračunov akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti ter obračunov davka od dohodkov pravnih oseb.
(9) Obvezni solidarnostni prispevek po tem členu se ne šteje za odhodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in zakonu, ki ureja dohodnino.
(10) Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove, določene v četrtem in šestem odstavku tega člena, po stopnji 0,3 %.
(11) Obvezni solidarnostni prispevek se plačuje od osnove, določene v petem in sedmem odstavku tega člena, po stopnji 0,8 %.
(12) Obvezni solidarnostni prispevek, odmerjen oziroma obračunan po tem členu, se za posamezno leto zmanjša za obračunan prispevek delavca oziroma delodajalca za Sklad za obnovo Slovenije zaradi solidarnostne delovne sobote iz prejšnjega člena, vendar največ do višine obveznega solidarnostnega prispevka po tem členu.
(13) Obvezni solidarnostni prispevek odmeri Finančna uprava Republike Slovenije fizičnim osebam v postopku odmere dohodnine za leto 2023 oziroma 2024 za posamezno leto od osnove po četrtem in petem odstavku tega člena.
(14) Ne glede na prejšnji odstavek fizičnim osebam, ki opravljajo dejavnost in ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, od osnove po petem odstavku tega člena oziroma fizičnim osebam od osnove po šestem odstavku tega člena Finančna uprava Republike Slovenije izda odločbo o odmeri obveznega solidarnostnega prispevka od teh osnov do 31. decembra 2024 oziroma 31. decembra 2025.
(15) Pravne osebe obvezni solidarnostni prispevek obračunajo same na način, v rokih in po postopku obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2023 oziroma 2024.
(16) Posledice vloženega pravnega sredstva v zvezi z odmero dohodnine oziroma obveznega solidarnostnega prispevka po trinajstem odstavku tega člena učinkujejo tudi na odmero obveznega solidarnostnega prispevka oziroma odmero dohodnine.
(17) Če davčnemu zavezancu informativni izračun dohodnine ni bil vročen, ni dolžan vložiti napovedi za odmero obveznega solidarnostnega prispevka.
(18) Glede pobiranja obveznega solidarnostnega prispevka, pravnih sredstev, odpisa, odloga in obročnega odplačevanja, zastaranja in drugih vprašanj se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek.
(19) Obvezni solidarnostni prispevek se zbira na posebni namenski donacijski postavki v proračunu Republike Slovenije in je vir financiranja Sklada za obnovo Slovenije.
janez.zalaznik@styria-media.si
Naj raje država bolj transparentno dela z davkoplačevalskim denarjem in manj razsipava vsepovprek pa bo denarja dovolj za vse.
Dan solidarnosti, solidarnostna sobota in še vse s čemur nas mislijo navadne državljane oskubiti, zaradi političnih slabih odločitev je pesek v oči. Enostavno ni prav, da se narod obremeni še bolj kot je že. In kje je ves denar, ki… ...prikaži več se ga je do sedaj zbralo, o kakšnem znesku govorimo? Kje transparentnost?
Kaj je Janez spet denarnico odprl in deli zastonj sendviče in Pingo sok, da ste njegovi Potrčkoti ponoreli s komentarji?