"Novo mesto ima številne razvojne priložnosti, ki stojijo, po drugi strani pa imamo ogromno projektov, pri katerih je vprašanje, ali jih mesto sploh potrebuje. Tem, s katerimi bi soočili županske kandidate, je ogromno," pove Tomaž Levičar, idejni oče tako imenovanega pogovornega večera z županskimi kandidati, ki ga je pripravilo Društvo arhitektov Dolenjske. Ni naključje, da so jih povabili v nedokončan atrij novomeške knjižnice, saj tudi ta že leta čaka na dokončno izgradnjo.
Tudi vrtec Ciciban je pripravil podobno soočenje z vrtčevsko problematiko, vprašanja kandidatom je poslala tudi Novomeška kolesarska mreža. "Upam, da bo takšnih dogodkov povsod po Sloveniji čim več, saj smo ga v celoti pripravili predstavniki civilne družbe," poudarja Levičar. Županski kandidati bodo (ali pa naj bi bili) med svojim mandatom zavezani, da bodo delali le v dobrobit te civilne družbe.
Ena izmed večjih težav Novega mesta je umiranje starega mestnega jedra, s čimer so kandidate soočili dolenjski arhitekti.
Osem tem za osem kandidatov
V Novem mestu se za županski stolček poteguje osem kandidatov, od katerih je nekaj "starih znancev" prejšnjih volitev.
Na pogovornem večeru so jih arhitekti soočili z "mestnimi traumami", kot je uvodoma povedal moderator večera, krajinski arhitekt Mitja Simič. Obdelovali so dokončanje novomeške knjižnice, sodelovanje z javnostjo in stroko, problematiko Glavnega in Novega trga, kolesarski promet, športno dvorano in avtobusno postajo.
Problematike knjižnice očitno ne poznajo dobro
Začeli so z dokončanjem Knjižnjice Mirana Jarca, enega najbolj obiskanih objektov v Novem mestu, ki ga koristijo vse generacije. Knjižnični kompleks sestavlja stari del in novi del, katerega gradnjo so začeli že leta 1996. Objekt še po 20-tih letih ni dokončan, zadnja dela so bila izvedena leta 2008, nedokončanih je še preko tisoč kvadratnih metrov površin. Dokončanje je ocenjeno na poldrugi milijon evrov brez opreme.
Županski kandidati so si delili kar enotno mnenje, da dokončanje knjižnice ni med prioritetnimi nalogami, razen če ne bo uspešno kandidirala na kakšnem izmed evropskih razpisov, ki bi zagotovil denar. Med drugim so kandidati izpostavili tudi, da knjižnica nima strateškega načrta. Na njihove ugotovitve se je knjižnica odzvala z javnim pismom, v katerem izpostavljajo, da so jih županski kandidati "dregnili globoko v srce". "Kdor je natančno seznanjen s problematiko, zahtevnimi projekti, ki so v teku, se zaveda, da je večina odgovorov, ki so jih podali županski kandidati, le odraz tega, da s problematiko niso seznanjeni. Izrekli pa so tudi določene predpostavke, ki v nobeni razsežnosti ne držijo," odgovarjajo v knjižnici.
Kandidati so se sicer zvečine v pogovoru zavzeli za angažiranje tako imenovanega mestnega arhitekta in večjo vključenost občanov v pripravo prostorskih razvojnih aktov. Brez evropskega denarja bodo kakšne večje spremembe težko uresničljive, saj je novomeška občina že zdaj osma najbolj zadolžena občina v Sloveniji.
Med kandidati "šlosar", direktorica zdravstvenega doma, vstajnik
Gregor Macedoni (predlagala ga je skupina volivcev) je prepričan je, da je občino potrebno voditi drugače in verjame, da Novo mesto lahko izkoristi svoje številne potenciale.
Dr. Milena Kramar Zupan (SD, ZZD, SLS), direktorica tamkajšnjega zdravstvenega doma. "Pred sedmimi leti sem prišla sanirat zdravstveni dom, ki je danes najbolj uspešen v Sloveniji. Odločila sem se, da svoje znanje in izkušnje ponudim tudi občini, da bi tudi ta postala najbolj uspešna v državi."
Matic Vidic (Slovenija za vedno) je pri 27-tih letih najmlajši kandidat za novomeškega župana. Podjetnik. "Ukvarjam se z gozdarstvom. S traktorjem šlajsam hlode. Prepričan sem, da bi moral vsak politik in gospodarstvenik začeti na spodnjih klinih lestve. Vedno pred volitvami gledam ene in iste obraze in slišim ene in iste zgodbe. Mislim, da Novo mesto res potrebuje nove ljudi."
Mag. Mojca Špec Potočar (SMC) je aktualna podžupanja, direktorica regijskega Podjetniškega centra. Izpostavlja izkušnje iz gospodarstva in podjetništva, s katerimi bi lahko aktivno prispevala k razvoju mesta. Izpostavi pa tudi svojo vlogo prostovoljke. "Na terenu vsakodnevno vidim, kaj potrebujejo ljudje."
Rafko Križman (ZaAB in Zares) izpostavi, da je opravljal številne vodilne funkcije tako v gospodarstvu kot športu in da je vse uspešno pripeljal do konca. Športni pedagog je trenutno direktor Komunale Novo mesto, ki poudari, da ima znanje, izkušnje, vizijo in energijo, da Novo mesto popelje med uspešnejše kraje v Sloveniji.
Uroš Lubej (Solidarnost) je širši slovenski javnosti poznan tudi kot soustanovitelj Odbora Vseslovenske ljudske vstaje, ki je bil eden glavnih motorjev ljudskih vstaj z začetkom decembra 2012. Prepričan je, da Novo mesto potrebuje spremembe, sicer ne bo razvilo svojih potencialov. Pravi, da ni sodeloval pri odločitvah, ki so občino pripeljale v stanje, s katerim ne moremo biti zadovoljni, čuti pa se soodgovornega, da vrne občino tistim, ki jim pripada, torej občanom in občankam.
Mag. Jože Kobe (LGS) je 18 let zaposlen v javni upravi. Izpostavlja, da je v svojem delovanju samo v zadnjih letih v občinski proračun pripeljal okrog 24 milijonov tujih virov oziroma 80 odstotkov vseh virov, ki jih je občina prejela iz Evrope in države. Meni, da je občina Novo mesto odvisna predvsem od tega, koliko tujega denarja bo dobila, zato se čuti sposobnega, da občino popelje do točke pravega regijskega središča.
Mag. Bojan Kekec (SDS) Trenutno vodi družbo SŽ Infrastruktura z 2500 zaposlenimi, pri čemer izpostavi, da mu je Evropska komisija zaupala vodenje enega od devetih železniških koridorjev, ki poteka od Barcelone do ukrajinske meje. V tem obdobju, pravi, je v okviru potovanj znotraj tega vodenja videl, kaj se da s podobnimi mesti, kot je Novo mesto, narediti, kakšne so dobre prakse v tujini, kar bi prenesel tudi v Novo mesto.
Poleg osmih županskih kandidatov se v Mestni občini Novo mesto za občinski svet poteguje 19 kandidatnih list.
