"Kam gre današnja Evropa?"

Pomembna so partnerstva z državami

Ob 95. obletnici postavitve Ruske kapelice je predsednik države Danilo Türk zbrane spomnil, da so posledice prve svetovne vojne "zastrupile zavest evropskih narodov". Vse oblike totalitarizma 20. stoletja imajo na tak ali drugačen način svoje korenine v prvi svetovni vojni.

Opomnil je tudi, da se moramo zavedati, kako dragocen je mednarodni mir in kako resna morajo biti naša prizadevanja za ohranitev in krepitev miru. Hkrati pa je izpostavil pričakovanja do mednarodnih ustanov kot tudi do nas samih in ob tem omenil svojo pobudo za vzpostavitev evropske poti miru na celotnem območju Soške fronte.

Po predsednikovem mnenju bi moral biti spomin na soško fronto vgrajen v mozaik prizadevanj za skupno, miroljubno in zrelo evropsko sedanjost in prihodnost. Hkrati pa moramo zavračati vse pojave političnega nasilja in premagati vse pojave rasizma, ksenofobije in sovraštva do drugačnega, je dejal.

"Kam gre današnja Evropa?"

Spomnil se je tudi množičnega poboja na Norveškem in se pri tem vprašal, kam gre današnja Evropa. Meni namreč, da se moramo vsak dan znova boriti za odprto in pravično družbo, uspeh pri tem trudu pa naj bi zagotovil boljšo kakovost demokracije in bolj odločno politično vodenje, "kot ga imamo v Evropi zdaj".

Hkrati Evropa po mnenju predsednika republike potrebuje partnerstva – z ZDA, s sosedi in posebej z Rusijo. Izkoristiti moramo vsako priložnost partnerstva EU, zveze NATO in Rusije, saj bomo le tako lahko v takem partnerstvu vsi skupaj varnejši, gospodarsko močnejši in boljši v politični in splošni kulturi.

Slovenija in Rusija sta v tem duhu že razvili visoko raven medsebojnega spoštovanja, zaupanja in odličnega sodelovanja na vseh področjih, je nadaljeval in obenem opomnil, da imamo skupaj večje možnosti, da uspemo. Vsakoletna srečanja ob Ruski kapelici so izraz naše privrženosti tovrstnemu naporu, je še povedal.

Predsednik je citiral pisatelja Leva N. Tolstoja in poudaril, da je "resnični napredek družbe v čedalje trdnejši povezanosti ljudi". "Ne dovolimo, da doseženo kohezijo razrahljajo nasilje, politični ali verski ekstremizem ali zanikanje človekovih pravic," je ob tem znova pozval.

Grizlov si želi bolj dinamičnih odnosov

Predsednik ruske dume Boris Grizlov pa je poudaril, da bomo prihodnje leto obeležili 20 let diplomatskih odnosov med Rusijo in Slovenijo. Meni, da je to le del dolgoletnega vzpostavljanja dobrih odnosov med državama. Glavna naloga v prihodnosti pa je po njegovih besedah doseči še bolj dinamično sodelovanje.

Ob tem se je zahvalil za slovensko sodelovanje pri Partnerstvu za modernizacijo in projektu Južni tok ter prizadevanja Slovenije pri strateškem partnerstvu EU - Rusija.

Srečanja pod Vršičem se udeležuje vse več ljudi, je slovesnost komentiral Grizlov in poudaril, da prav tovrstno prijateljstvo med narodi vodi k večji blaginji.