Delež oseb z nizko plačo oziroma oseb, ki so zaslužile dve tretjini ali manj od povprečne bruto plače v njihovi državi, je v EU leta 2014 znašal 17,2 odstotka. V Sloveniji je bilo takšnih delavcev 18,5 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Velike razlike se pojavljajo med spoloma in starostnimi skupinami.
Med zaposlenimi ženskami jih je nizko plačo prejemalo 21,1 odstotka, pri moških pa je ta delež znašal 13,5 odstotka. 30,1 odstotka zaposlenih mlajših od 30 let je imelo leta 2014 nizko plačo, medtem ko je bilo v starostni skupini od 30 do 59 let takih oseb 14 odstotkov.
Pomembne razlike se kažejo tudi pri stopnji izobrazbe. Leta 2014 je nizko plačo prejemalo 28,2 odstotka zaposlenih z nižjo stopnjo izobrazbe, medtem ko je ta delež pri osebah s srednjo oziroma višjo izobrazbo znašal 20,9 oziroma 6,4 odstotka.
Na višino plače je vplivala tudi vrsta delovnega razmerja. Med tistimi, ki so zaposleni za določen čas, je kar 31,9 odstotka ljudi prejemalo nizko plačo, medtem ko je med zaposlenimi za nedoločen čas ta delež znašal 15,3 odstotka.
Največ zaposlenih z nizko plačo je bilo v Latviji (25,5 odstotka), Romuniji (24,4 odstotka) in Litvi (24 odstotkov). Najmanj takšnih delavcev pa so imele Švedska (2,6 odstotka), Belgija (3,8 odstotka) in Finska (5,3 odstotka).
Najvišjo Danska
Srednja vrednost najvišjih bruto urnih postavk držav članic EU, izražena s standardi kupne moči, ki nevtralizirajo razlike v cenah med posameznimi državami, je bila leta 2014 petkrat višja od najnižje. Najvišjo urno postavko so imele Danska, Irska in Belgija, najnižjo pa Bolgarija, Romunija in Latvija.
Urna postavka, izražena v evrih, je bila najvišja na Danskem (25,5 evra), Irskem (20,2 evra) in Švedskem (18,5 evra), najnižja pa v Bolgariji (1,7 evra), Romuniji (dva evra) in Litvi (3,1 evra).
Prag nizke plače je bil predlani v Sloveniji pri 4,9 evra na uro, srednja vrednost bruto urne postavke pa je znašala 7,3 evra.
Stvar je tudi v tem, kakšna je produktivnost pri nas ali kje drugje. Kavice, čikpavze, klepetanja, na splošno pa izmišljanje in inovacije novih administrativnih nepomembnih del, - v glavnem v javnem sektorju ima svojo ceno. Vse to se odraža v… ...prikaži več bruto prejemkih zaposlenih ter v brutu stroškov delodajalcev, kar močno vpliva na bruto urno postavko. Sledijo pa še: socialne pomoči (tistim, ki dejansko do tega niso upravičeni), pokojninski sistem, neuspešno sodstvo, nenormalno veliko število državnih neproduktivnih firm, kupovanje socialnega miru, posredno visoka zadolžitev države..... skratka, vzrok je v neodgovornosti in nesposobnosti politike. In zato se čudite, da je neto urna postavka nizka? Smešno!
Ljudje se mučijo in služijo minimalca ter "delajo za penzijo" a domovi za starejše stanejo približno že sedaj okoli 750-800 eur, kdo bo dal ostalih 200 eur? Da ne govorim da je v Sloveniji problem, ker je veliko starejših ljudi… ...prikaži več in na koncu nas bodo raje predčasno ubili z rakom in raznorazno kemijo, da bi denar za penzioniste prišparali in ga dali v obtok za druge zadeve ter svoje žepe. Bolje bi bilo da pobegnemo iz lastne države in nato bo veliko bolje, ker te smrduhi državnega zbora ne bodo imeli komu kaj več ukrasti.Plača bi morala biti minimum 1000 eur (to je en zelo dober TV v tolarjih nekoč kot recimo sony trinitron itd.). Šefi tako skoparijo s plačami in božičnicami in se okoli vozijo v mercedesih in bmw-jih ter na mizi imjo tatarski biftek, medtem ko morajo ostali zaposleni plačati novoletno zabavo 20 eur in dobijo nek bogi preslan pršut od podjetja vreden 5eur. Denar mora krožiti, to vedo pametne države ne pa da ti ga zmanjkuje.
Ta podatek predvsem pove, koliksna je uravnilovka. Zdaj pa vi meni povejte, če ima Švedska 2,8% ljudi z nizko placo, to pomeni, da so odstopanja minorna od povprečja. Ne morejo vsi imeti visoke place. Torej oni so z uravnilovko produktivni.… ...prikaži več Kako to, dami nismo bili? ocitno tezava ni v enakem placilu, temvec drugje. Švedi imajo uravlnilovko vendar vecino delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ocitno.